Organizacija in struktura trga Strategije izkorianja monopolne moi

Organizacija in struktura trga Strategije izkoriščanja monopolne moči: predatorstvo in omejevanje vstopa

Predatorstvo n n Dominantno podjetje, ki uspe omejiti celotno tržno ponudbo in s tem povzročiti dvig cen, ima tržno moč Vprašanja: – Zakaj obstoječi konkurenti niso sposobni pridobiti večjega tržnega deleža? – Zakaj se v panogi ne pojavijo novi konkurenti in ogrozijo prevlado dominantnega podjetja? n Podjetja s tržno močjo lahko: – Prisilijo obstoječe konkurente k izstopu s trga – Preprečijo vstop potencialnim (novim) konkurentom n Pogoj za predatorstvo: – (predatorska) strategija je donosna le, če konkurent zapusti trg ali prepreči vstop – Predator je lahko samo dominantno podjetje Doc. dr. Aljoša Feldin 2

Predatorske cene (predatory pricing) in limitne cene (limit pricing) n Dve obliki predatorstva: – Limitne cene: cene so tako nizke, da vstop ni privlačen – Predatorske cene: cene so tako nizke, da so obstoječi konkurenti prisiljeni izstopiti n n Večina protimonopolnih primerov se nanaša na predatorske cene, saj je potencialni vstop težko ocenjevati. “Vrteča-se-vrata” Doc. dr. Aljoša Feldin 3

Limitne cene (Bain-Sylos-Labini) n Model limitnih cen: – Stackelbergov vodja prvi izbere količino, ki jo bo proizvedel – Podjetje, ki želi vstopiti “vstopajoči” verjame, da bo vodja res proizvedel to količino – “Vstopajoči” ima padajočo krivuljo povprečnih stroškov v določenem pasu n Vodja ima možnost “manipulacije” predvidenega dobička vstopajočega podjetja, tako, da prepreči vstop Doc. dr. Aljoša Feldin 4

Model limitnih cen – Stackelberg (limitne količine) Rezidualno povpraševanje vstopajočega R 1 = D(P) - Q 1 € R 1 MCv Pl ACv Pv D(P) = Tržno povpraševanje Rl MRl qv Ql Ql Q 1 Doc. dr. Aljoša Feldin Q 5

Limitne cene … n Vprašanja: – Ali je “grožnja”, da vodja ne bo prilagodil (zmanjšal) svoje količine po vstopu konkurenta verodostojna? • Prilagajanje količine povzroča visoke stroške • Ali je predatorski izid res boljši kot Cournotovo ravnovesje? – Ali so limitne cene res bolj donosne kot kakšna druga strategija? Doc. dr. Aljoša Feldin 6

Predatorske cene n Značilnosti: – Predator je veliko podjetje, pogosto deluje na več trgih – “Žrtev” je majhno podjetje, deluje samo na enem trgu n Strategija predatorja: – Obdobje 1: • Predator zniža cene pod raven mejnih stroškov, konkurenti so prisiljeni slediti. • Vsi imajo izgubo. • Cilj: “Žrtve” izstopijo iz trga preden se predator finančno izčrpa. – Obdobje 2: • Ko se konkurenca na trgu zmanjša, predator dvigne cene na monopolno raven in realizira dobiček. n n Kdaj je predatorstvo donosno? Vpliv na družbeno blaginjo? Doc. dr. Aljoša Feldin 7

Predatorske cene … € MCs p 1 Izguba pp žrtve ACs MCd=LACd Izguba predatorja D qsp qs Q 1 Doc. dr. Aljoša Feldin Qp Q 8

Predatorske cene ali nakup podjetja? n Mc. Gee (1958) je podvomil v logiko takšnega obnašanja: – Zakaj predator raje ne kupi žrtve? • Ni izgube v 1. obdobju, ker se takoj obnaša kot monopolist • Žrtev “preživi” – Predatorstvo nikoli ni dominantna strategija, v primerjavi z nakupom podjetja n Protiargumenti: – Protimonopolna politika omejuje združitve – Predatorstvo lahko oslabi žrtev in olajša nakup – Nakup podjetja lahko spodbudi vstop novih podjetij n Predatorstvo mora biti dominantna strategija – problem verodostojnosti 9

Primerjava rezultatov oligopolnih modelov q 2 n Stackelbergov izid: n Cournotov izid: R 1 C S n Monopolni izid: R 2 q 1 Doc. dr. Aljoša Feldin 10

Predatorstvo in verodostojnost grožnje n Primer: – Dve podjetji: obstoječe in vstopajoče podjetje – Zaporedne odločitve: • Vstopajoče podjetje se prvo odloči ali naj vstopi ali ne na trg obstoječega podjetja • Obstoječe podjetje se odloči, ali se bo proti vstopi borilo ali se mu prilagodilo Doc. dr. Aljoša Feldin 11

Primer predatorstva: ekstenzivna oblika Se bori Vstopi (0, 0) Se prilagodi O 2 (2, 2) Novo N 1 Ne vstopi (1, 5) Doc. dr. Aljoša Feldin 12

Verodostojnost grožnje n Nashevo ravnovesje je vgnezdeno (subgame perfect): – Kadar je strategija vsakega igralca najboljši odgovor na strategije drugih igralcev v vsaki podigri (subgame) n n Predatorska grožnja je verodostojna, kadar obstaja vgnezdeno ravnovesje, katerega sestavni del je tudi ta grožnja. Tehnika iskanja ravnovesnega izida: povratna indukcija Doc. dr. Aljoša Feldin 13

Paradoks trgovske verige (Selten, 1978) n n Če uresničitev grožnje pomeni, da bo predator pridobil “ugled” in bodo zato v prihodnje njegove grožnje verodostojne, je možno, da bo izbral dominirano strategijo Protiargument: paradoks trgovske verige: – Podjetje vstopi zaporedno na 12 trgov – Ali se bo predator “ostro boril” na prvih nekaj trgih in si s tem ustvaril podlago za verodostojnost grožnje na naslednjih trgih? – Paradoks: • Ali se splača boriti na prvih 11 trgih za to, da bo grožnja verodostojna na 12 -tem trgu? Doc. dr. Aljoša Feldin 14

Način reševanja paradoksa verige n Povečanje kapacitet – Preventivne (preemption) igre, ki pokažejo: • da je za predatorja racionalna strategija preprečiti vstop • da predatorske strategije za preprečevanje vstopa povzročajo investicije, ki bodo donosne samo v primeru, da bo vstop dejansko omejen n Limitne cene v pogojih nepopolnih informacij – Vstopajoče podjetje: • Ne pozna strukture stroškov obstoječega podjetja na trgu (asimetričnost informacij) • Ocenjuje lahko verjetnost za posamezne strukture stroškov Doc. dr. Aljoša Feldin 15

Dixitov model n Igra v dveh korakih – Obstoječi v prvem koraku investira v kapacitete • Kapaciteta K 1 stane r. K 1 • V drugem koraku lahko obstoječi proizvaja do K 1 ob mejnih stroških w • V drugem koraku lahko poveča kapacitete ob stroških na enoto r • V drugem koraku ne more zmanjšati kapacitet – Vstopajoči v drugem koraku opazi kapaciteto obstoječega • Za vstopajoči potrebuje kapaciteto K 2, ki stane r. K 2 • Mejni stroški proizvodnje w • Vstopajoči ne bo namestil preveč kapacitet – Če pride do vstopa, Cournotova igra v drugem koraku n Tržno povpraševanje: P = A – B (q 1 + q 2) Doc. dr. Aljoša Feldin 16

Dixitov model 2 n Stroški obstoječega: n Stroški vstopajočega: – C 1 = F 1 + w. q 1 + r. K 1 za q 1 < K 1; mejni str. w – C 1 = F 1 + (w + r)q 1 za q 1 > K 1; mejni str. w + r – C 2 = F 2 + (w + r)q 2 ; mejni str. w + r n Standardna Cournotova analiza nam da: – q*1 = (A – w)/2 B – q 2/2 ko q 1 < K 1 – q*1 = (A – w – r)/2 B – q 2/2 ko q 1 > K 1 – q*2 = (A – w – r)/2 B – q 1/2 ob tem, da q*2 > 0 • Vstopajoči mora pokriti stalne stroške F 2 • To pomeni neko spodnjo mejo proizvodnje, za dobičkonosno delovanje 17

Dixitov model 3 q 2 n n n Reakcijska krivulja obstoječega je prekinjena v K 1 R. k. vstopajočega je prekinjena, kjer stalni stroški niso pokriti Ravnovesje je odvisno od teh dveh prekinitev Doc. dr. Aljoša Feldin L’ N’ R’ R N L q 1 K 1 18

Dixitov model 4 q 2 L’ n n n Naj vstopajoči vstopi Možnosti? Ravnovesje mora ležati med T and V Kje, je odvisno od prekinitve v R’R N’ R’ T 2 T V V 2 Proizvodnja obstoječega je večja od T 1 in manjša od V 1 Kapaciteta obstoječega je torej med T 1 in V 1 Doc. dr. Aljoša Feldin R N T 1 V 1 L q 1 19

Dixitov model 5 n n n q 2 Naj vstopajoči ne vstopi L’ To pomeni, da ni dobička pri proizvodnji manj od T 2 N’ Obstoječi bo potem izbral M 1 n Monopolni proizvod ob MC = w + r T 2 M 2 V 2 R’ T V n R N T 1 n S M 1 V 1 L M 1 je Stackelbergova proizvodnja za obstoječega Vodilni na trgu ne bo nikdar izbral kapacitet in proizvajal manj kot M 1 Doc. dr. Aljoša Feldin q 1 20

Dixitov model 6 q 2 L’ n n n Naj bo r. k. vstopajočega prekinjena v BL na R’T Obstoječi izbere M 1 in vstop je blokiran Naj bo r. k. vstopajočega prekinjena v BS na TS n n n N’ Obstoječi izbere M 1 in vstop je blokiran R’ BL T 2 M 2 V 2 T B S S V N T 1 M 1 V 1 L BL R q 1 Naj bo r. k. vstopajočega prekinjena v BL na VR Obstoječi izbere M 1 in se prilagodi vstopu Doc. dr. Aljoša Feldin 21

Dixitov model 7 q 2 n n n L’ Naj prekinitev v r. k. vstopajočega leži v B* na SV Obstoječi lahko izbere M 1 in si deli trg z vstopajočim N’ Ali izbere B 1 in ohrani monopol Izbira je odvisna od relativne dobičkonosnosti R’ T 2 M 2 V 2 T S B* V N T 1 M 1 B 1 V 1 L R q 1 Če je B* “blizu” S, potem z dodatno kapaciteto odvrne vstop Če je B* “blizu” V, potem se prilagodi kot Stackelbergov vodilni Doc. dr. Aljoša Feldin 22

Klasifikacija možnih scenarijev n Blokiran vstop – Visoke strukturne ovire vstopu • Ni predatorstva n Prilagoditev vstopu – Nizke strukturne ovire vstopu • Obstoječi je vodilno podjetje na trgu in to izkorišča • Predatorstvo ni mogoče n Odvrnjen vstop – Strateške ovire vstopu so dobičkonosne – Nad-investiranje v kapacitete – Kredibile zaveze Doc. dr. Aljoša Feldin 23

Asimetrične informacije in limitne cene n Obstaja način razrešitve paradoksa trgovskih verig – Pokazati, da je za obstoječe podjetje investicija neracionalna, razen če odvrne vstop. n Alternativni pristop: informacijska struktura – Naj vstopajoči nima popolnih informacij o stroških obstoječega • Če ima obstoječi nizke stroške, ne vstopi • Če ima obstoječi visoke stroške, vstopi – Ali se obstoječemu z visokimi stroški splača pretvarjati, da ima nizke, da odvrne vstop? • Npr. S cenami, ki so značilne za podjetje z nizkimi stroški Doc. dr. Aljoša Feldin 24

Primer n n n Obstoječi je monopolist v koraku 1 Grožnja vstopa v koraku 2 Trg se zapre na koncu koraka 2 Vstopajoči opazi izbrane akcije obstoječega na koncu koraka 1 Na podlagi tega se odloči ali vstopi v koraku 2 Obstoječi ima lahko ali nizke ali visoke stroške – Ni neposrednih informacij o stroških – Vstopajoči ve, da ima obstoječi z verjetnostjo p nizke stroške n Treba je poznati strukturo dobičkov v različnih primerih Doc. dr. Aljoša Feldin 25

Primer n Dobički obstoječega v koraku 1 (v $milijonih) – Nizki stroški + monopol: $100 m – Visoki stroški + monopol: $60 m – Visoki stroški + monopolna cena, kot da imel nizke stroške: $40 m n Dobički obstoječega v koraku 2 – Brez vstopa: kot v koraku 1 – Vstop: • Nizki stroški obstoječega: $50 m • Visoki stroški obstoječega: $20 m n Dobički vstopajočega v koraku 2 – Proti obstoječemu z nizkimi stroški: -$20, – Proti obstoječemu z visokimi stroški: $20 m Doc. dr. Aljoša Feldin 26

Primer Visoka cena V 3 Vstopi Obstoječi: 60 + 20 = 80 Vstopajoči: 20 Ne vstopi Obstoječi: 60 + 60 = 120 Vstopajoči: 0 Vstopi Obstoječi: 40 + 20 = 60 Vstopajoči: 20 Visoki stroški Narava O 1 Nizka cena V 4 Ne vstopi Nizki stroški O 2 Vstopi Nizka cena V 5 Ne vstopi Doc. dr. Aljoša Feldin Obstoječi: 40 + 60 = 100 Vstopajoči: 0 Obstoječi: 100 + 50 = 150 Vstopajoči: -20 Obstoječi: 100 + 100 = 200 Vstopajoči: 0 27

Primer Vstopi Visoka cena Visoki stroški Narava V 3 Ne vstopi O 1 Nizka cena Vstopi V 4 Nizki stroški Ne vstopi O 2 Vstopi Nizka cena V 5 Ne vstopi Doc. dr. Aljoša Feldin Obstoječi: 60 + 20 = 80 Vstopajoči: 20 Obstoječi: 60 + 60 = 120 Vstopajoči: 0 Obstoječi: 40 + 20 = 60 Vstopajoči: 20 Obstoječi: 40 + 60 = 100 Vstopajoči: 0 Obstoječi: 100 + 50 = 150 Vstopajoči: -20 Obstoječi: 100 + 100 = 200 Vstopajoči: 0 28

Primer n Poglejmo obstoječega z visokimi stroški – Visoka cena v koraku 1 - vstop, dobiček 80 – Nizka cena v koraku 1 – ni vstopa, dobiček 100 – Nizka cena v koraku 1 – vstop, dobiček 60 n n n Obstoječi z visokimi stroški bi se rad pretvarjal, da ima nizke stroške Vstopajoči to pričakuje Nizka cena sama po sebi ni dovolj – Ni kredibilen signal o stroških n Samo verjetnost, da nizka cena pomeni nizke stroške, lahko odvrne vstop Doc. dr. Aljoša Feldin 29

Primer n Pričakovani dobiček vstopajočega, če obstoječi postavi nizko ceno v koraku 1 – Če ima obstoječi visoke stroške – dobiček 20 z verjetnostjo 1 -p – Če ima obstoječi nizke stroške – dobiček -20 z verjetnostjo p – Pričakovani dobiček 20(1 - p) - 20 p = 20 - 40 p n n Kdaj ne bo vstopa, če vstopajoči vidi nizko ceno? Če p > 1/2 Samo če je verjetnost za nizke stroške obstoječega dovolj visoka. V takem primeru bo obstoječi uporabljal limitne cene. Doc. dr. Aljoša Feldin 30

Dolgoročne pogodbe kot način omejevanja vstopa n n n Dominantno podjetje zahteva od kupcev podpis pogodbe, ki jih zavezuje v daljšem časovnem obdobju k nakupu njegovih izdelkov V primeru kršitve pogodbe mora kupec plačati kazen Ali je takšna strategija možna: – Chicago: Ne (prisila ni možna) – NEIO: Da • Pogodba je napisana tako, da je v interesu kupca, da ne kupuje izdelkov konkurenta: • Velik del dobička, ki bi ga ustvaril novi konkurent se prelije h kupcu, zato konkurent ni motiviran za vstop Doc. dr. Aljoša Feldin 31

Primer Igra: n – Igralci: Obstoječe podjetje (O), novo podjetje, ki želi vstopiti (N); Kupec (K) – Čas: 2 obdobji; pogodba med O in K je podpisana v 1. obdobju, izvaja se v 2. obdobju – Rezervacijska cene kupcev: V=100 – TCO = 50 – TCN [0, 100]; verjetnost je enakomerno porazdeljena – N se odloči za vstop v 2. Obdobju – Pogodba: kupec dobi cen, nižjo od monopolne, vendar ob kršitvi pogodbe plača kazen (50 d. e. ) n Izid je odvisen od tega, ali: – Ima kupec motiv sprejeti pogodbo? – Ima obstoječe podjetje motiv ponuditi pogodbo? – Kakšen je vpliv na družbeno blaginjo? 32