Ravni razumevanja in strategije branja 4 Kompleksne bralne

Ravni razumevanja in strategije branja 4 Kompleksne bralne učne strategije l VŽN l Splošna študijska strategija l PV 3 P l Pavkova strategija l Metoda recipročnega poučevanja

VŽN l Kaj vemo? l Kaj želimo izvedeti? l Kaj smo se naučili? l varianta: VŽK(je bomo to našli)N

VŽN l l Pred branjem: 1. V: možganska nevihta kategoriziranje napovedovanje (napoved, katere kategorije mora avtor vključiti v besedilo o obravnavani temi? ) l 2. Ž Postavljanje vprašanj

VŽN - branje l l l Učitelj določi dolžino bralnih enot Aktivno branje: iskanje novih informacij, odgovarjanje na vprašanja POGOVOR: nove informacije, ki niso v skladu z napovedmi – kategorizacija!

VŽN – po branju l l l N: Kaj smo se naučili? Pisanje odgovorov, povzetkov Kaj se je še treba naučiti?

Primer MAČKA Kaj že vem? Kaj bi rad izvedel? Kje bom to našel? Kaj sem se naučil novega

Splošna študijska strategija l l l Uporabnost: pri večini družboslovnih in naravoslovnih predmetov Namen: identificiranje informacij klasificiranje informacij razumevanje prebranega zapomnitev prebranega

1. Hiter prelet besedila l l l Zakaj? da učenec izbere vsebino in ker se ni treba naučiti vsega, kar piše

2. Prvo branje besedila l l l Učenec bere Označuje si neznane besede Sledi pomenu

3. Iskanje pomena neznanim besedam l o o 3. a Iskanje pomena novim besedam (učenec izpiše novo besedo, iz besedila izpiše poved, v kateri se je pojavila, v slovarju ali kako drugače ji najde pomen, novo besedo uporabi v novi povedi, vizualizira )

3. Iskanje pomena neznanim besedam l o o o 3. b DOLOČANJE BISTVA Učenec določi bistvo besedila in njegovih delov Odloči se, kje v besedilu je to bistvo: na začetku sekvence, koncu sekvence, na sredi…. Bistveno v besedilu učenec podčrta

4. DRUGO BRANJE BESEDILA l l l Učenec besedilo bere znova. Pozoren je na podrobnosti, ki pojasnjujejo bistvo, določeno v tretjem koraku. Podčrtuje ali izpisuje

5. Postavljanje vprašanj l l l Namen: PREVERJANJE RAZUMEVANJA KDO VPRAŠUJE? Učitelj in učenci Kako VPRAŠUJEJO? - vprašanja prve ravni (informativna) - vprašanja druge ravni (interpretativna) - vprašanja tretje ravni (vprašanja na ravni posploševanja in sklepanja)

PAVKOVA STRATEGIJA (po Walterju Pavku 1973) l l Uspešno pomaga učencem pri samostojne učenju iz učbenika. Pavko: ”večina težav pri učenju nastane - učenci ne izberejo bistvenih idej in pomembnih podrobnosti - ker si težko zapomnijo informacije. Ti dve značilnosti sta grafično poudarjeni.

Postopek pri Paukovi strategiji 1. Učenci si poleg besedila vzamejo list papirja in ga razdelijo na dve koloni. 2. Besedilo berejo v celoti (ali ga razdelijo na smiselne dele). 3. Besedilo prvič le pozorno preberejo. 4. Pri drugem branju si izberejo pomembne informacije in jih napišejo v levo kolono.

5. KO končajo zapis v levi koloni se učenci vrnejo na začetek in v desno kolono zapisujejo le ključne besede ali fraze. 6. List prepognejo in s pomočjo desne kolone ponavljajo besedilo. Če tega še ne zmorejo se s pogledom vračajo na levo stran. Pri ponavljanju sproti ugotavljajo ali morajo na levi ali desni strani še kaj dopolniti.

Metoda recipročnega poučevanja. Ann L. Brown, Annemarie S. Palincsar, 1984 l l Pripomore k velikemu izboljšanju razumevanja pri učencih; Še posebej tistih z učnimi in bralnoučnimi težavami

Bistvo strategije: l l l Da se učenci naučijo štiri spretnosti, ki izboljšajo metakognitivne sposobnosti razumevanja: napovedovanje vsebine postavljanje vprašanj pojasnjevanje povzemanje vsebine

Opis strategije: l l l 1. Napoved vsebine: učitelj (moderator) prebere naslov, podnaslov, pokaže ilustracijo in spodbudi učence, da napovedo vsebino, kaj bi se radi naučili iz odlomka. Moderator povzame napovedi

l l 2. Branje odlomka - Lahko berejo učence sami ali moderator. - Med branjem otroci podčrtujejo neznane besede. 3. Postavljanje vprašanj: moderator in učenci. Vprašanja naj ne bodo le neposredno vezana na besedilo!

4. Pojasnjevanje. l l Moderator vodi pogovor tako, da preveri, ali so učencem besede jasne in odgovarja na vprašanja. Ob pojasnjevanju je včasih treba košček besedila ponovno prebrati.

5. povzemanje: l l l moderator povzame vsebino odlomka in razloži, kako je prišel do povzetka. povabi učence, naj sodelujejo pri oblikovanju povzetka povzetek lahko zapiše ali predstavi v katerem od grafičnih prikazov.

6. Napoved novega odlomka l l Moderator pove (ali spodbudi napoved učencev) pričakovanja o vsebini naslednjega poglavja (odlomka). To stori na podlagi novega podnaslova ali vsebine prejšnjega odlomka. V VLOGI MODERATORJA JE LAHO SPET NOV UČENEC! Stopnje se ponavljajo do konca besedila

Literatura l S. Pečjak: Kako do boljšega branja. Ljubljana 1993. l S. Pečjak: Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin 1995. l S. Pečjak: Bralne učne strategije: 6. Poglavje