ZEMLJIKOGOSPOSTVENI SISTEM FEVDALIZEM IN NJEGOVO PRAVO Fevdalizem fevd

ZEMLJIŠKOGOSPOSTVENI SISTEM (FEVDALIZEM) IN NJEGOVO PRAVO

Fevdalizem fevd (nlat. feudum ali feodum iz stnem. fehue živina, imetje, + stnem. od lastnina) družbena ureditev – bistveno razmerje med gospodarji zemljiških gospostev (fevdalci) oz. zemljiškimi gospodi in • zemljiško gospostvo kot organizacijsko jedro agrarne produkcije od njih odvisnih neposrednih agrarnih obdelovalcev • omejena prostost gibanja

A. Agrarno gospodarstvo in avtarkija kot gospodarska temelja agrarno gospodarstvo prevladuje zaradi kriz poznoantične družbe, denarnoblagovna menjava šibka avtarkija širitev posestvi zaradi samozadostnosti + vezava delovne sile ostaja še dolgo, ko zopet oživi menjava in se razvijejo neagrarne gospodarske panoge • od 13. stoletja prihaja do konflika med dejankim stanjem in pravnimi institucijami fevdalizma

B. Premoženjske pravice (v zvezi z zemljo) 1. Substanca in donos predvsem naturalni donosi; ob stvari, ki jih je dajala • postali samostojni predmeti premoženjskih pravic, podobni lastnini (skrha se predstava o (rimski) popolni in enotni lastninski pravici na substanci) s substanca v lastni enega, posamzni donosi pa v lasti več drugih oseb • lastniki priznavajo obdelovalcevm svojih zemljišč pravico do obdelave in neke pravice do dednega nasledstva s kmet lahko od istega zemljišča s 1/10 gospodu, odvetščino odvetniku, sodne dajatve sodnemu gospodu (vsaka od oblik te rente samostojna v pravnem prometu)

2. Premoženjska pravna razmerja I. lastnina redko, da je imela 1 oseba v lasti substanco in vse donose (to blizu rimskemu pravu in kapitalistični lastnini) • zemljišče svobodnega kmeta • meščanska lastnina • alod (posebna lastnina fevdalcev)

II. zajem najpogostejša oblika podelitelj si pridrži določene dele lastninske pravice, prejemnik pa koristi uživanje podelitelj lahko vzame nazaj, kadar hoče; vrniti po določenem roku; različne koristi vrste: enostranko ali obojestransko odpovedljivi; dedni; dosmrtni ali na rok/pogoj vezani; brezplačni; za priznavalnino; za naturalno ali denarno zakupnino; za katerega je treba opraviti tlako

zajmi v razvoju čedalje ugodnejši za prejemnika (lahko prišel v podoben položaj kot lastnik) radi so se stopnjevali če so bili trajni, se je lastnina razbila na vrsto nadrejenih in podrejenih pravic • do skrajnosti razcepi enotnost lastnine v srednjem veku (pomembne dele lastninske pracie lahko izvršuje nekdo, ki ni lastnik) s bolj pomemben pojem posesti kot lastnine – njene sestavine težko spoznavne s odvisnost prejemnika loči zajem od zakupa (najema) s širši pojem zajma (odvisnost) s ožji pojem zajma (le na okvir zemljiških gospostev)

3. Pravne kategorije kvečjemu v teoriji – Italija (glosator Akurzij) v 13. stoletju nauk o deljeni lastnini (“dedni zajmi”) podeljitelj (neposredni lastnik) – dominium directum prejemnik (uživajoči lastnik) - dominium utile • zajmi s svobodni (fevd – glej v nadalj. ) s nesvobodni (tipično premoženjsko razmerje v fevdalizmu – fevdalec : kmet z omejeno svobodo)

4. Fevd ena od oblik svobodnega zajma po njem dobi fevdalizem pred svojim propadom ime (četudi fevd ni bistvo fevdalizma) • fevd - zajem med osebami, ki rento prejemajo (ne pa tistimi, ki jo obdelujejo) s v 18. stoletju uvedli Francozi, dea bi označili preživelost sistema (ancien regime) • nasprotje: fevdalna razmerja – razmerja med fevdalci in obdelovalci zemlje (družbeno odločilna) s “fevdalno pravo” – skupnost pravhnih pravil v fevdalni družbi nasploh

Fevdna razmerja fevdalcev med seboj (“fevdno pravo”) poleg zajma vsebuje fevd še svobodno osebno razmerje vazalstva dolžnost zaščite s strani fevdalnega gospoda in zvestobe s strani vazala fevdna hierarhična lestvica • 1. podeljitelj (vrhovni fevdni gospod) – suveren • 1. prejemnik (vazal) – suzeren – tisti, ki ma višjo oblast na nadrejenim, a sam ni vrhovni oblastnik • 2. prejemnik (vazal)

Slovenija fevdi majhni – največ 2 stopnji bolj odločilni kot fevdi alodi lastnik užival sam (v lastnem obratu ali tako, da jih je dajal v zajem kmetom) kot tipično razmerje fevdalizma pri nas nesvobodni zajem

C. Zemljiško gospodstvo temeljna pravna in gospodarska organizacijska enota sestavine agrarni obrati neobdelani svet rente iz drugih pravnih naslovov

Agrarni obrati dvori nepremičnina, ki jo je zemljiško gospostvo upravljajo samo in obdelovalo z nesvobodno delovno silo (vsi donosi + vzdrževanje delovne sile) kmetije obdeluje kmečka individualna (tj. mala) družina • obdelovalni svet + udeležba na neobdelanem svetu – paša in gozdne površine) • t. i. HUBA

Huba poseben tip kmetije, odmerjene za povprečno malo družino glede na običajno storilnost, potrebe njenih članov in obveznost rente glede na krajevne razmere in rodovitnost ožja od kmetije; neke vrste merska enota - glede na to, ali so od kmetije pričakovali več delovne rente (tlake na dvoru) ali več dajatev ne le gospodarska obdelovalna, temveč tudi dajatvena in pozneje davčna enota bremena od hube in ne od parcel • ni je bilo zlahka deliti, cepiti (še danes deloma takšne – npr. hribovske kmetije)

Neobdelani svet gozdovi, pašniki, vodovje pripadal le nekaterim zemljiškim gospostvom (najprej še najbolj pomemben za lov in ribolov) pomemben za razvoj pravnih teritorijev pristojnosti teritorialnih gospostev za težja kazniva dejanja – deželna sodišča • teritorialna zemljška gospostva – z velikimi kompleksi neobdelanega sveta (ščasoma si pridobijo več oblasti in sodstvo za težja kazniva dejanja) kasneje pašne in gozdne pravice kot služnosti

Rente iz drugih pravnih naslovov desetine: oddaja dela pridelkov – prvotno za vzdrževanje cerkvenih organov odvetščine – redne dajatve gospodu, ki je pred sodišči zastopal in varoval obvezanca ali njegovega cerkvenega gospoda redne dajatve deželnemu sodniku (priznavalnina za njegovo oblast) 2 vrsti prejemnikov • prejemniki rent od individualnih kmečkih obratov oz. posameznih oseb • teritorialna zemljiška gospodstva s kot deželna sodišča sodne pravice na zaokroženih sodnih ozmeljih

Č. Osebna plat fevdalnih razmerij pravna prisila: osebna svoboda neposrednih obdelovalcev prikrajšana s pravnimi pravili nesvoboda (človek v pravnem prometu kot stvar) • še posebej izkoriščanje na dvoru (neizbrisna osebna lastnost – prenos na potomce) omejena svoboda • dokajšnja samostojnost kmetov na kmečkem obratu s s prevzemom odvisnega zemljišča • 2 gledišča osebne nesvobode s po osebnem razmerju s po razmerju do zemlje s razvoj je šel v smeri omejitve svobode, vezane na zemljišče

od 11. stoletja naprej – različne kategorije agrarnega prebivalstva pridvorni nesvobodnjaki (tudi izraz “servus” – suženj) • izraz servus vse bolj pomenil vrsto kmeta (dobil nekaj zemljišča in hišico, a odvisen od dvora); (suženj pa “sclavus” – od označbe za Slovana – pod vplicom trgovcev s sužnji ob slovanskih mejah) s izraz “kmet” ne pomeni veliko – (ne)svobodni • pri nas tlačan tisti, ki mora v znatnejšem delu delati tlako • kasneje, od 15. Stol. se uveljavi beseda podložnik omejeno svobodni (od 14. stol. prevladajo) pravi svobodnjaki

D. Osebne in premoženj. posledice podložnosti (od 15. st. ) osebne posledice prikljenost na grudo oz. gospostvo • omejenost: svobode gibanja, ženitne svobode, izbire poklica, razpolaganja s (ne)premičninami • tlaka (delovna obveznost na gospod. dvoru) s odmerjena (določena od 1 kmetije v delovnih dneh) s neodmerjena (gospod. samovolja) s ročna, vozna, vprežna, gradbena. . . s s pojavom ponudbe delovne sile ugotovijo, da je storilnost plačane delovne sile večja – tlako spremenijo v denarno dajatev

premoženjske posledice gmotna obveznost (podobna zakupnini) – v slo. “pravda” • sprememba tlake v dajatev • iz javnopravno-plačanih svobodnjakov, ki preidejo na zemljiške gospode • naturalije kmetov za uživanje zemlje s splošni razvoj: tlaka – naturalije – denarna renta

E. Navezov. oblasti na premožen. pravice (patrimonializacija) v avtarkičnih razmerah zemljiško gospostvo na svojem premož. območju izpolnjuje glavne gospodarske funkcije + druge pristojnosti deli javne oblasti (npr. določene vrste sodstva) kot sestavni deli premoženjske pravice • s patrimonializacijo se briše ločevanje med javnim in zasebnim pravom (iz rimskega prava in zopet v pravu buržoaznih držav) patrimonialna oblast – oblast, katere izvajanje je prešlo na zemljiške gospode (tudi patrimonialno sodstvo) • lat. patrimonium – dedna zemljiška lastnina; očevina: z očeta na sina • za lastne podložnike ter za manj pomembne civilne in kazenske zadeve

Srednjeveško sodstvo 1. nižje sodstvo – zemljiško gospostvo – za lastne podložnike in manj pomembne civilne in kazenske zadeve 2. deželno sodstvo – le redko v rokah zemljiških gospodov težja k. d. (npr. smrtna ali težja telesna kazen)

F. Partikularizem in kolizijski statuti pravni partikularizem: zavoljo patrimonializacije se pravo kot običajno pravo močno diferencira glede na številne nosilcev različnost prava po stanovskih, krajevnih, etničnih in drugačnih skupinah • dopušča ohranitev elementov plemenskih prav + lokalne gospodarske in kulturne razmere • pravilo, da pravo nižje in tako manjše skupnosti velja pred pravom višje; na prvem mestu osebni in skupinski privilegiji

vsebina pravnih pravil lahko za različne družbene skupine različna osebno načelo plemenskih prav se zato zrelativizira in prilagodi večjim zahtevam partikularistične razvejanosti kolizijske norme (statuti, pravila): katero pravo izmed več možnih se bo uporabilo v določenem primeru (podobno še tudi danes MZP) • pravo osebnega statusa (pravo skupnosti, ki ji nekdo pripada) • pravo nepremičnine glede na njeno lego • obligacijska razmerja – pravo toženčevega prebivališča

G. Avtonomije izvajanje prava se razbije na številne nosilce; v družbi le malo pismenih ljudi oblast se izvaja v zborih – s sodelovanjem laikov • odločanje krajevno, socialno, poklicno, etnično ali podobno opredeljene skupune oz. njegovih organov o skupnih zadevah s izhaja iz zbora (veče) plemenske družbe

plemiške avtonomije (deželne) mestne avtonomije podeželske avtonomije najbolj razčlenjene oblike ob koncu srednjega veka – pred letom 1800 propadejo pod pritiskom absolutizma in njegovih uradnikov (ter učenega prava)

H. Obdobja fevdalne države in prava poveča se agrarna donosnost zemljiških gospostev tržni presežki: okrog 12. stoletja se blagovno-denarno gospodarstvo zoper okrepi avtarkija se skoraj popolnoma umakne tržnemu gospodarstvu proti partikularizmu - združevalne sile • konzervativizem zemljiških gospostev • monarh težil k absolutizmu (v večjem delu Evrope) s nosilec razvoja modernejših državnih oblik

Razvojne stopnje fevdalne družbe in prava Zgodnji fevdalizem (5. -9. st. , Slo. 9. -11. ) na osnovi avtarkije se uveljavljajo zemljiška gospostva v okviru večjih držav (iz plemenskih struktur) Vrhunec partikularizma (10. -12. st. , Slo. 11. -13) zemljiška gospostva okrepijo svojo patrimonialno oblast v škodo centralnih organov Ponovno združevanje v okviru dežel (13. -15. st. ) Zgodnja moderna država (15. st. -1600) konflikt med absolutizmom in plemstvom Absolutizem (od 17. st. ) prevlada deželnega kneza: združevanje več dežel v obsežnejše državne tvorbe

Predeli bizantinske pravne tradicije odstopajo od prejšnje sheme razvoja in zatona fevdalnega obdobja srednji vek se začne ob navezi na antično državo z dobro ohranjenim denarnim gospodarskim in absolutizmu podobnemu režimom patrimonialna oblast se težje razvija in partikularizem je manjši

pozneje se vseeno razvije razmerje med fevdalci kot zemljiškimi gospodi in izkoriščanimi agrarnimi prebivalci oblast, odvisna od monarha • bolj neposredne možnosti za poseganje v položaj odvisnega prebivalstva s še posebej turška država