FEVDALNA DRUBA Ob propadu zahodnorimskega cesarstva Z njegovim

FEVDALNA DRUŽBA

Ob propadu zahodnorimskega cesarstva • Z njegovim propadom propadejo tudi trgovina, obrt in mesta. • Propade denar, ki ni več plačilno sredstvo. • Večina prebivalstva v zahodni Evropi se preživlja s kmetijstvom. • ZEMLJA postane največje bogastvo.

FEVDALIZEM • To je družbeni sistem v srednjem veku. • Lastnik vse zemlje je KRALJ. Posest naj bi dobil od boga v zameno za dobro vladanje. • Kralju so podrejeni PLEMIČI. Imenujemo jih tudi: • fevdalci, • zemljiški gospodje ali • vazali. • Nesvobodni KMETJE (podrejeni plemičem). Imenujemo jih tudi: • podložniki ali • tlačani. • V fevdalni družbi je bil položaj DEDEN.

KRALJ • V zameno za vojaško ali drugo službo ter njihovo zvestobo je svojim ‘’pomočnikom’’ (VAZALOM) podelil posest. • Posest se je imenovala FEVD ali ZEMLJIŠKA POSEST. • Če kralju niso več služili jim je ta fevd odvzel. • Posest podeljena v trajno last se je imenovala ALOD.

VAZALI • Kralj je podelil posest najpomembnejšim plemičem – VIŠJI VAZALI. • Ti so posest v zameno za vojaško službo razdelili naprej svojim pomočnikom – NIŽJI VAZALI. Ti pa potem še naprej svojim pomočnikom – VITEZI. • ŠKOFJE so dobili fevd v zameno za cerkveno službo. • Nižje ko so bili vazali v piramidi, manjši je bil njihov fevd.

KMETJE • Fevdalec jim nudi zaščito, zemljo in bivališče – oni se v zameno odrečejo svobodi in mu služijo. • Ker so podrejeni svojemu zemljiškemu gospodu (fevdalcu) se imenujejo tudi PODLOŽNIKI. • Najemnino plačujejo v obliki pridelka (to imenujemo DAJATVE) in v obliki dela na fevdalčevi zemlji (to imenujemo TLAKA TLAČANI. • Za vzdrževanje cerkva in duhovnikov so kmetje plačevali DESETINO.

FEVD • To je posest, ki pripada fevdalcu. • Fevd so obdelovali kmetje in fevdalcu kot plačilo za najem kmetije letno oddajali del svojega pridelka (dajatve) in dodatno še nekaj dni na teden delali na tistem delu fevda (pridvorna posest), ki je pripadal fevdalcu. • Obseg dajatev so fevdalci popisali v knjigah, ki se imenujejo URBARJI.

DELITEV FEVDA • Delil se je na tri dele: PRIDVORNA ali DOMINIKALNA posest: Ø posest uporablja fevdalec za potrebe svoje družine in služabnikov, Ø razteza se okoli fevdalčevega bivališča (gradu), Ø Obdelujejo jo kmetje s tlako ter fevdalčevi služabniki (hlapci in dekle). KMEČKA ali RUSTIKALNA posest: Ø del fevda, ki je razdeljen na kmetije in ga imajo v najemu kmetje, Ø obdelujejo jo kmetje. SRENJSKA zemlja: Ø pašniki in gozdovi, Ø izkorišča jo fevdalec (lov) in kmetje (paša, pridobivanje lesa).

Fevd = samozadostna posest • Podložnik in fevdalec vse dobrine, ki jih potrebujeta za življenje pridobita in izdelata na fevdu. • Zunaj fevda kupijo le surovine, ki jih na fevdu ni (npr. železova ruda, sol, …) • Na vsakem fevdu je bil tudi mlin. • Zaradi samozadostnosti fevda ni bilo potrebe po trgovini in potovanjih.