RAZVOJ OTROKE RISBE Ljubica Marjanovi Umek Likovno izraanje

RAZVOJ OTROŠKE RISBE Ljubica Marjanovič Umek

Likovno izražanje otrok I. del: Spoznavni vidik otroške risbe II. del: Čustveni (ekspresivni ) vidik otroške risbe

Likovno izražanje otrok I. del Vzporednice med: - govornim razvojem; - izražanjem v igri (simbolni); - likovnim izražanjem. Ključnega pomena: SIMBOLI

Likovno izražanje otrok Analize otroških risb: Luquet (1913; 1927): vzdolžna študija, ki je bila osnovana na risanju njegove hčerke. Gesell (1920 – 1930). Posnemanje (neposredno in posredno) risanja (g. oblike). Kellogg (1969). Matthews (1983; 1984): opazoval in analiziral risbe svojih treh otrok. Maureen Cox (2005). Golomb (1992). Jacqueline Goodnow (1977): risanje človeške figure

Razvojne stopnje otroške risbe Likovno izražanje otrok poteka preko več razvojnih stopenj (nova kakovost risbe). Najbolj pogoste opredelitve razvojnih stopenj: - čečkanje - čačke - naključni realizem - predshematska risba - neuspeli realizem - intelektualni realizem - shematska risba (vizualni realizem)

Čečkanje - Prvo čečkanje okoli 12 mesecev dojenčkove starosti. - Gre bolj za gibalne dejavnosti; veselje ob puščanju sledi na površini in ne za pravo reprezentacijo. Ko začnejo npr. 12 – 14 mesečni malčki risati s kredo, flumastrom in pri tem govorijo “pa-pa”; “muca”, pa prvič vzpostavijo reprezentacijo, ki temelji na objektu. Vzpostavijo tudi reprezentacijo, ki temelji na gestah. Tudi akcijska reprezentacija (avto, ki vozi). - Posnemanje npr. vodoravni, cik-cak črt, krožnih črt – malčki imajo do približno 20 mesecev starosti težave s posnemanjem. - Različne čačke: krožne, navpične, vodoravne, sestavljene,

Čečkanje

Čečkanje Malčki, ki čečkajo, ne verjamejo, da lahko naredijo predmete, ki izgledajo kot pravi, čeravno vedo, da odrasli to lahko naredijo. Potem začnejo v svojih čačkah prepoznavati podobnost s predmeti v resničnem svetu: naključni realizem (Laquet). Malčki vidijo stvari v svojih čačkah in jim dajo “imena”. Poimenujejo jih tudi, če jih odrasli vprašajo, kaj so narisali.

Čečkanje 1) Deklica je v svoji obliki čačke prepoznala ptico in dodala je še oči in nekaj nog. 2) Ko je oče J. rekel, naj nariše človeka, je rekel “Rišem očka. ” Ko je potem opazoval spiralo, ki jo je ustvaril, je rekel “On hodi okoli. To so tračnice. Ne morem narediti očka. ”

Čečkanje Malčki, ki morda prej niso risali realistično lahko nenadoma “odkrijejo” določene oblike v svojih čačkah.

Čečkanje Malčki, stari od 2 do 3 leta, rišejo zaprte oblike (najpogosteje okrogle ali ovalne). To je razvojno pomemben dosežek. Na ta način predstavljajo enega ali več različnih predmetov. Lahko sta dva ločena predmeta (slika … - naprej) ali pa npr. en predmet v drugem (dojenček v banji – banja je krožna čačka in potem nekaj majhnega v njej).

Čečkanje

Čečkanje Reprezentacija dejavnosti in osebe na isti sliki: najprej je narisal velike čačke o očetovi nesreči z avtom, nato pa je na spodnji rob papirja dodal še nov avto (slika … - naprej).

Ali je čečkanje nujno za kasnejši razvoj risanja? Čeravno niso jasno prepoznavne in potrjene razvojne stopnje čečkanja, vsi avtorji/ice ugotavljajo, da gre razvoj od: - nenadzorovanega čečkanja; - bolj nadzorovanega čečkanja, ki vključuje razlikovanje črt in oblik; - reprezentacijskega čečkanja.

Ali je čečkanje nujno za kasnejši razvoj risanja? Kot kaže je moč začetne stopnje čečkanja relativno uspešno nadomestiti ( malčki, ki niso imeli izkušenj z začetnim čečkanjem). Pred reprezentacijo so potrebne minimalne izkušnje s čečkanjem. Otroci hitro uporabijo nepoznano površino papirja, četudi so morda imeli prej izkušnje z rabo paličic, kamna. Primer 5 -letnega dečka iz majhnega kraja v Severni Ameriki, ki prej ni risal (hiter napredek!)

Razvoj: od čačk preko manj in bolj izdelanih glavonožcev in bolj strukturiranih človeških figur. (spremembe v 6 mesecih, in to brez učenja!)

Predshematska stopnja 1) Neuspeli realizem (otroci naredijo, gledano primerjalno z zaznavo odraslih oz. resničnostjo predmetov, vrsto “napak”). Človeško figuro otrok praviloma riše kot glavonožca (slika …). Človeško figuro riše bodisi tako, da iz glave nariše dve roki in nato dve nogi, ali pa tako da okoli glave krožno riše roki in nogi. Otrok ima lahko težave z drobnimi gibi zlasti zato, ker želi v svojo risbo vnesti vrsto podrobnosti, odnosov, razmerij.

Neuspeli realizem

Otroci (stari od 3 do 5 let), ki sodijo v eno od skupin, kako so risali čl figuro: - abstraktno (neprepoznavno); - glavonožca - konvencionalno čl figuro, so na kartah, ki jim jih je pokazal eksperimentator, izbirali, na kateri karti je figura narisana najbolj tako, da predstavlja človeka, takega kot je v resnici (sledi slika …)

Deloma vpliva način, kako so oni narisali človeka; v veliki meri pa tudi metaspoznava o tem, kakšen je človek. Gre za interaktivno hipotezo!!!

Predshematska stopnja 2) Intelektualni realizem Otrok riše vse, kar o stvari ve. Npr. nariše konvencionalno človeško figuro z vrsto podrobnosti (slika …).

Intelektualni realizem

Intelektualni realizem – podobno stari rišejo različno

Intelektualni realizem Otrok začne zelo pogosto risati odnose med več elementi na risbi (zlasti prostem risanju). Riše različne odnose med elementi: - ločene figure (slika: zgoraj levo); - prekrivanje oz. prozornost (kaj je v …) (slika: zgoraj desno); - ptičjo perspektivo (slika: spodaj levo); - prepognjenost (slika: spodaj desno). Več pri organizaciji prostora!

Intelektualni realizem Na isti risbi (podobno kot pri čečkanju) riše različne predmete, osebe z različnih perspektiv (npr. slika …: otrok od spredaj; pes, konj, ribe od strani; piknik odeja s ptičje perspektive).

Intelektualni realizem Otroci ne rišejo skladno s tem, kar vidijo, ampak skladno s tem, kar o stvari vedo. Slednje so preverjali tudi v eksperimentalnih pogojih. 1) poskus M. Cox je prosila otroke, naj narišejo moškega, ki jaha konja in moškega v čolnu. V enem pogoju je otrokom pokazala 3 -dimenzionalni model konja z moškim na hrbtu in čoln, v katerem je moški. Na sliki … je prikazan tipični intelektualni realizem. *** 2) poskus Risanje konja v dveh pogojih. Najprej so otrokom le rekli, naj narišejo konja. Mlajši otroci so večina narisali konja s 4 nogami tako, da so bile dve spodaj, dve pa zgoraj na trupu. Nato so istim otrokom “zasedli” trup tako, da so narisali jezdeca. Ko so morali risbo dokončati, so vse 4 noge narisali na spodnji del trupa.

Intelektualni realizem M. Cox (1992). Zgodba o policistu in roparju. Tudi likovno izražanje je lahko v veliki meri povezano z razumevanjem ali nerazumevanjem govornih navodil oz. konteksta in zanimivosti oz. možne resničnosti vsebine. Raziskovalka je otrokom na mizi bodisi simulirala igrico Ropar in policist bodisi jim je ponudila, da so se jo igrali sami. V obeh primerih je prosila, naj potem narišejo to, kar vidi policist (ali on sam, če je bil policist). Ropar je bil delno skrit za zidom, in sicer tako, da se mu je videlo malo glave.

Intelektualni realizem Zgodba o policistu in roparju Rezultati kažejo: 4 - letniki 44 % 6 - letniki 86 % 8 - letniki 94 % 10 - letniki 95 % so narisali risbo z delnim prekrivanjem. Slika … (posamezniki so narisali roparja na ali ob zidu; večina je uporabila nek način prekrivanja).

Intelektualni realizem Otroci so nalogo Ropar in policist reševali bolj uspešno (z delnim prekrivanjem), kot enako stari otroci, ki so dobili navodilo, naj narišejo drugo za drugo žogi. Najmlajši: drugo ob drugo; nato: drugo nad drugo; okoli 8. leta: drugo za drugo. (slika …) Pri nalogi žoga – žoga je eksperimentator rekel, da je en predmet za drugim, pri nalogi človek – zid pa je rekel, da je človek skrit za steno/zidom. Verjetno je prav pomen besede SKRIT napeljal otroke k risanju delnega prekrivanja (slika …). *** Pri nalogi hiša. Navodilo: narisati majhno hišo v kozarec (večina 6 -letnikov je narisala hišo v obris, krog); narisati majhno hišo za kozarec (večina 6 -letnikov je narisala ločeno hišo in kozarec). (Slika …).

Intelektualni realizem Ohranjanje sheme in domišljija Otroci praviloma rišejo iste stvari različno, odvisno od tega, kaj želijo poudariti v različnih konteksith ali časih. Npr. , ko rišejo igranje otrok nekje zunaj, so lahko bolj pomembna drevesa, sanke, otroci pa so narisani zelo enostavno (lahko celo kot glavonožci). Lahko pa je notranji model sheme generičen. Zdi se, kot da bi otroci ohranili določen tip sheme kot relativno stabilen. Npr. slika …: hiša je konceptualizirana s 4 okni, osrednjim delom, vrati, dimnikom (ne glede na to, da prijateljica živi v vrstni hiši, babica v lesenem vikendu …). Podobno velja za človeško figuro.

Intelektualni realizem Ohranjanje sheme in domišljija Cook in Moore (1994) sta potrdila fleksibilnost mlajših otrok. 4 – letnike, ki so še risali glavonožca in 4 -; 6 - in 8 -letnike, ki so risali konvencionalno človeško figuro, so prosili, da narišejo prikazani model človeka z različnih perspektiv in tudi enega domišljijskega človeka. Kar veliko otrok, in to 4 -letnikov, je domišljijski figuri dodajalo npr. klobuk, lase, drugače oblikovalo trup, kar ni bilo v skladu s tem, kar so videli. Risali so enako figuro, ne glede na to, ali so jo gledali so jo risali domišljijsko. Otroci, stari približno 6 let, so ugotovili, da enaka shema ni zadovoljiva za vse pogoje. (Slika …)

Prehod z intelektualnega na vizualni realizem V raziskavo so vključili otroke, stare od 5 do 8 let. Skodelice so risali v dveh zaporednih pogojih: - najprej so risali skodelico na osnovi svoje predstave (domišljije); - potem so jih prosili, naj narišejo skodelico, ki je bila pred njimi in so jo gledali (ročaj skodelice je bil obrnjen stran od njih, videli pa so cvetlico na skodelici).

Risanje skodelice na osnovi predstave - Mlajši otroci, stari 5, 6 in 7 let so risali ročaj na skodelico. - Risanje ročaja je bilo prisotno tudi pri otrocih, starih 8 in 9 let. Risanje skodelice ob gledanju - Risanje ročaja je z leti padalo. - Zelo malo 5 - letnikov je risalo rožico; risanje rožice je z leti naraščalo (pozornost na opazovani predmet!).

Prostorska organizacija risbe Otroci elemente prostorsko ne razporejajo na konvencionalen način. Lahko rišejo posamezno figuro (npr. človeka) na vrh lista (kot bi lebdel), vodoravno (kot bi ležal); ali več figur na isto površino.

Prostorska organizacija risbe J. Goodnow in Fridman (1972) menita, da je smer figure naddoločena z izdelanim obrazom. Potrdila tudi npr. M. Cox, ko je otrokom dala narisane “glave z očmi” v diagonalni smeri. Otroci so diagonalno narisali celo človeško figuro. (slika …) TU PREIZKUS!!! Otrokom, starim od 3; 2 do 6; 7 let sta dala list papirja, na katerem je bil narisan krog z različno pozicijo “oči” (dve piki). Otrokom sta rekla: ” Nekdo je začel tole risati in ni narisal do konca. Lahko ti? ” Otrokom se je zdela naloga kar težka in mnogi so vprašali, ali lahko obrnejo papir. Odgovor je bil ne, tudi za otroke, ki so kar sami hoteli obrniti papir.

Prostorska organizacija risbe Mlajši otroci so figure risali v smeri oči, kar pomeni navzgor (komentarji otrok: “stoji na rokah”; “visi na krogih” (1. dražljaj)) ali vodoravno – v desno smer (“je v postelji” (2. dražljaj). Starejši otroci pa so figure risali navpično na podlago in dodajali posamezne elemente obraza (komentar npr. “obrnil je glavo”; “je klovn”) ali so narisali živali (navodili je bilo dejansko nevtralno in ni posebej zahtevalo risanje človeške figure!)

Prostorska organizacija risbe V posameznih študijah so otrokom namerno “omejili” risanje na določenih delih risbe in potem ugotavljali, kako so otroci iskali rešitve za dokončanje risbe. Npr. Narisan krog (glava) z lasmi in dve palici iz glave: mlajši otroci bodo kljub temu risali roke iz glave (preko las; pod lasmi); starejši bodo risali roke iz dveh palic. Risanje vlaka: narisan vagon z dvema kolesoma; otroci imajo navodilo, da dodajo še manjkajoči dve kolesi (ptičja perspektiva, prekrivanje, manjša kolesa, kolesa na podaljšku, dodan vagon …). (slika …) Risanje dodatnih dveh nog na konja, na katerem je že narisan jezdec.

Prostorska organizacija risbe Pri spontanem risanju otrok pogosto obrača papir, da lahko npr. nariše vsako figuro na svojo stran (slike …). Začne uporabljati vodoravno osnovno linijo, na katero niza elemente: 3 - letni otroci: 1 % riše na osnovno linijo; 8 -letni otroci: 96 % riše na osnovno linijo. Več osnovnih linij včasih narišejo, če želijo prikazati dve ali več prizorov na istem papirju.

Prostorska organizacija risbe Osnovna linija ni nujno vodoravna (sliki …). Deklici (4; 4 in 9; 0 let) sta risali igri “Ringa – raja” in “Gnilo jajce”, za kar sta morali uporabiti krožno osnovno linijo. Linija je lahko tudi npr. hrib; streha na hiši (dimnik …).

Prostorska organizacija risbe Prekrivanje Primer: Oblačenje človeške figure (sliki …)

Dinamika na otroški risbi Risanje statične in gibajoče človeške figure Preizkus: Narišejo človeka, ki stoji in poleg človeka, ki teče!!!

Starejši otroci: od 9 do 12 let (kritični – vizualni realizem)

Vizualni realizem Otroci rišejo to, kar na predmetih, osebah vidijo. Narisano primerjajo z resničnostjo (kritični do izdelka, radirajo, popravljajo).

Prostor na risbi Raba projekcije, prekrivanja

Čustveni (ekspresivni ) vidik otroške risbe II. del

Izražanje čustev na risbi 4 -letni otrok je bil naprošen, da nariše veselo, žalostno in jezno risbo. V vseh treh primerih je izbral risanje človeka, ki ima vesel, žalosten in jezen obraz. Predvsem so usta tista, ki izražajo čustva. (slika …)

Izražanje čustev na risbi

Izražanje čustev na risbi Cox (2005) je tudi ugotovila, da je najlaže narisati veselje, nato žalost, medtem ko je ostala čustva (npr. strah, jeza, presenečenje, gnus) težko razlikovati. Otroci ponavadi pri čustvenem izražanju na risbi izhajajo iz svojih lastnih pogledov (slika …: obe drevesi sta narisani z navadnim svinčnikom)

Izražanje čustev na risbi Čeravno otroci okoli 2. leta starosti prepoznajo nekatere obrazne izraze na resničnih obrazih in tudi na slikah, jih sami ne znajo narisati. Tako 2 -letniki še ne narišejo prepoznavnih čustev na obrazu, 3 -letniki deloma, 4 letniki pa že dokaj uspešno.

Preizkus! Narišite obraze: veselje, žalost, jeza, presenečenje, gnus, strah.

Izražanje čustev na risbi Čustva, ki jih otroci običajno rišejo: veselje žalost jeza gnus strah – groza presenečenje

Izražanje čustev na risbi Odrasli so na fotografijah (slika …) vsi prepoznali čustva; otroci, stari 4 in 5 ter 6 in 7 let nekateri ne, vendar večina da. Večje težave so imeli z negativnimi čustvi. Otroci so mnogo bolj uspešno prepoznavali čustva na risbah kot na fotografijah. Vsakemu otroku, staremu od 6 do 7 let so pokazali čustva v obeh pogojih (fotografija in ilustracija). Enako uspešni so bili prepoznavanju čustva veselje in jeze, vsa ostala pa so bolj uspešno prepoznali na kartonih. Sestavljena čustva, kot je npr. presenečenje, vključuje tudi kognitivno in ne le zaznavno komponento.

Izražanje čustev na risbi Kako so različno stari otroci in odrasli risali prepoznana čustva?

Izražanje čustev na risbi Glavne značilnosti risanja čustev: Veselje: črta za usta obrnjena navzgor; mlajši otroci rišejo enojno črto, starejši pa tudi že dvojno. Delajo tudi črte za obrvi. Žalost: večina jih usta obrne navzdol (enako mlajši enojno, starejši dvojno črto). Pogosto so narisane solze (10 % 6 -letnikov; 90 % 8 letnikov in 50 % 11 -letnikov - študija Golomb). Jeza: usta naredijo z vijugasto črto, ali se v ustih vidijo zobje. Na poseben način rišejo obrvi. Strah: tudi pogosto vijugasta črta; pokonci lasje (navpične črte). Presenečenje: odprta usta, široke (odprte) oči. Gnus : jezik iz ust (Slika …)

Izražanje čustev na risbi Ko so v različnih raziskavah (Golomb, 1992; Morra idr. , 1994), prosili otroke, stare od 6 do 12 let, da narišejo veselega, žalostnega in jeznega človeka, se je večina otrok orientirala na risanje glave, predvsem ust.

Izražanje čustev na risbi V eni od raziskav so otrokom, starim od 7 do 12 let pokazali dve enostavni risbi fanta, ki gre mimo trgovine (slika …). Čeravno gre za minimalno ekspresivnost samo po sebi (npr. vsebina), je prepoznavno pozitivno in negativno razpoloženje. Otrokom so rekli, da otrok, ki je risal, ni risbe dokončal in prosili so jih, če ju dokončajo npr. z drevesi, rožami.

Izražanje čustev na risbi Pare risb vsakega otroka so nato ocenjevali. Rezultati so pokazali, da so bile pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki glede na izraznost, ki so jo vključili v risbe. Šele 10 in 12 -letniki so lahko sledili navodilom tako, da je bilo moč prepoznati razliko med pozit. in negat. razpoloženjem.

Izražanje čustev na risbi Jolley idr. (2004) so ocenjevali količinske in kakovostne elemente ekspresivnosti v otroških risbah. V ta namen so naredili več raziskav: …

Izražanje čustev na risbi 1) 80 otrok, starih 4, 6, 9 in 12 let, so prosili, naj naredijo 4 čustveno izrazne slike: a) veselo in žalostno hišo; b) veselo in žalostno drevo. Vrednotili so število in kakovost elementov. Upoštevali so: - vsebinske elemente, npr. pri drevesu (za vesela in žalostna) personifikacija, vreme, letni čas, okolišnja vegetacija, živali, besedilo, ljudji, vozila; - abstraktna merila: npr. velikost, linije, barve.

Izražanje čustev na risbi Rezultati so bili podobni pri drevesu in hiši. Podoben je bil tudi razvojni vzorec pri veselih in žalostnih risbah in le nekaj razlik med kvalitativnimi in količinskimi merili. Količinsko je bil pomemben napredek med 4. in 6. letom, ostalo ni bilo statistično pomembno. Čeravno je šlo za podobne vzorce risanja veselih in žalostnih risb, so bile vesele risbe (drevo in hiša) vrednotene količinsko višje kot kakovostno.

Izražanje čustev na risbi 2) 160 otrok enako starih kot pri eksperimentu 1 (od 4 do 12 let). Otroci so dobili le navodilo, da narišejo veselo in žalostno risbo. Podobno kot pri eksperimentu 1 se je pokazalo, da količinsko in kakovostno ekspresivnost risbe napreduje s starostjo.

Izražanje čustev na risbi Simbolni, metaforični prikazi čustev na risbi: 1) Vsebina risbe: cvetočo drevo kaže na veselje; posušeno drevo na žalost (slika drevesi - zgoraj…). 2) Abstraktni elementi: - Raba oblike in črte (rabijo zlasti od 7. leta) (ista slika drevesi - spodaj…) …

Izražanje čustev na risbi 2) Abstraktni elementi: - Raba barve: otroci, stari približno 4 leta naj bi začeli barve uporabljati realistično (npr. modro nebo, zelena trava); od 6 do 8 –letniki pa že praviloma uporabljajo barve realistično. Svetle barve: pozitivna čustva Temne barve: negativna čustva

Izražanje čustev na risbi 2) Abstraktni elementi: - Velikost elementov: prijetna, prijazna oseba je narisana večje; grda, zlobna oseba pa manjše kot nevtralna oseba.

Risbe deklic in dečkov Obstajajo nekatere razlike v risbah deklic in dečkov. • Risbe deklic: vključujejo več podrobnosti in detajlov ter prikazujejo več socialnih odnosov. • Risbe dečkov: nekoliko pogosteje prikazujejo vojaške predmete, junake, agresivne vsebine.

Risbe deklic in dečkov Deklice v svojih risbah pogosteje prikazujejo žensko figuro, ki vključuje tudi več spolno prepoznavnih znakov (npr. dolgi lasje, poudarjene ličnice, krilo, visoke pete, pentlje v laseh), dečki pa moško. Ø

Risba otrok s posebnimi potrebami

Otroci z Downovim sindromom Risba otrok z Downovim sindromom (intelektualna nezmožnost). Risbe otrok z DS so bile razvojno nižje ocenjene kot risbe normativnih otrok enake starosti. Otroci z DS imajo med drugim težave s pozornostjo, zato postanejo v risanju precej konfuzni; težave imajo z nadzorom gibanja. Pri DS razvojno risba ni nujno povezana z mentalno starostjo otroka. Slika…: Risbe človeka (domišljijskega in po modelu) otrok z DS in normativnih otrok. Slika … Risba medvedka.

Slepi otroci Čeravno nimajo problema prepoznati delov telesa, se niso naučili “prenesti” teh oblik na dvodimenzionalno površino. Šele 10 - letni otrok je človeka narisal na tla.

Slepi otroci

Slepi otroci

Nadarjeni otroci Gre za otroke, ki imajo višje intelektualne sposobnosti, niso nujno bolj uspešni v šoli, zlasti pri določenih akademskih predmetih. Zanima jih grafično reševanje problemov; že zgodaj (z vidika KS) uporabljajo različne in fleksibilne sheme. Mnogo prej jih zanimajo različne prostorske kombinacije in perspektive. Čeravno jih zanima večina tem, se pogosto specializirajo za risanje posameznih vsebin.

Nadarjeni otroci Na slikah: - deklica, ki je nadarjena za risanje konjev; - deček, ki je odlično narisal komike iz risanke; - deklica, ki je izjemno risala opice in druge živali.

Posamezniki z avtizmom Zgolj nekateri avtistični otroci (sicer primanjkljaji v socialnih interakcijah, komunikaciji, nizka domišljija, npr. v simbolni igri, lahko nižje mentalno funkcioniranje – verbalni IQ nižji kot neverbalni) so umetniško izjemno nadarjeni, več pa jih ima likovni talent razvit zmerno visoko. Izsledki raziskav kažejo, da je večina avtističnih otrok v risanju primerljivih z normativno skupino otrok enake starosti. Izjemni (risarsko) avtistični otroci so podobni likovno nadarjenim posameznikom: imajo dober vizualni spomin, izjemni so v zaznavnem realizmu, so navdušeni risarji, uživajo pri tej dejavnosti. Se pa razlikujejo v tem, da le izjemoma rišejo ljudi in prav tako redko ekspresivne risbe ali risbe s čustvenimi stanji!!! Pogosto izberejo posamezne druge teme, ki jih odlično rišejo, npr. stavbe (slika : mostovi, nadvozi …), . Usmerijo se na podrobnosti – celoto vidijo kot sestavljeno iz delov in ne kot geštalt.

Risbe otrok v različnih kulturah - Vpliv učenja - Vsebine iz fizičnega in kulturnega okolja.

Okolje - učenje