RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI S PERSPEKTIVE NOVE NACIONALNE STRATEGIJE

RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI S PERSPEKTIVE NOVE NACIONALNE STRATEGIJE dr. Sonja Pečjak Filozofska fakulteta v Ljubljani Delovna skupina za pregled in dopolnitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti

Delovna skupina za pregled in dopolnitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti (NSRBP) n 2006 … Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 2007 … podlaga za pripravo akcijskih načrtov n 2015 … MIZŠ Delovna skupina za pregled in dopolnitev NS: Pregled in dopolnitev (posodobitev) NSRBP Spremljanje izvajanja NSRBP (pobude za akcijske načrte) 24 članov: … predstavniki fakultet (FF in Pe. F), … javnih zavodov in raziskovalnih institucij (ZŠ, CPI, ACS, RIC, PI, NIJZ, NUK), … prakse – ravnatelj in učitelji OŠ in SŠ, … predstavniki MIZŠ, MK, MDDSZ, MZ

Struktura Nacionalne strategije za razvoj pismenosti NSRBP I. SPLOŠNI DEL: II. SPECIFIČNI DEL: 1. Kaj je BP? 1. Specifični cilji (predšolsko 2. Razlogi za nastanek NSRBP 3. Vizija 4. Strateški cilji razvoja obdobje + 1. triletje OŠ, 2. in 3. triletje OŠ, srednja šola, visokošolske ustanove, odrasli) 2. Ravni pismenosti (predšolsko obdobje + 1. triletje OŠ, 2. in 3. triletje OŠ, srednja šola, visokošolske ustanove, odrasli) 5. Temeljna načela NS 3. Udejanjanje NS

I/1. Kaj je BP? n Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznikov za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. n Ta zmožnost vključuje: - razvite bralne veščine, - (kritično) razumevanje, - pojmovanje branja kot vrednote, BRALNA KULTURA - motiviranost za branje. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih potencialov ter njegovo uspešno sodelovanje v družbi.

Relacije do drugih vrst pismenosti … n matematične, naravoslovne ali e-pismenosti, … …. ki označuje zmožnost posameznika za razumevanje in reševanje problemov iz pisnih informacij z določenega predmetnega področja (matematike, naravoslovja) ali določene vrste besedil (e-besedila); n funkcionalne pismenosti … branje ni samo sebi namen, pač pa služi učinkovitemu delovanju posameznika v okolju, v katerem živi; n informacijske pismenosti … pomembna tako zmožnost pridobivanja kot predelave informacij za razumevanje in njihovo uporabo pri reševanju problemov.

2. Razlogi za nastanek NSRBP „dobra“ BP razvoj družbe in gospodarstva socialno vključenost posameznikov Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti - SPLOŠNI DEL

2. Razlogi za nastanek NSRBP … zakoni s področja izobraževanja, kulture (cilji) … drugi dokumenti … izsledki raziskav (PIRLS, PISA, PIAAC, …) Slovenski … … otroci in mladostniki imajo rezultate BP, primerljive z rezultati najbolj razvitih držav. … odrasli v BP kažejo pomemben zaostanek za rezultati najbolj razvitih držav. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti - SPLOŠNI DEL

BP – OTROCI in MLADOSTNIKI PIRLS (2011) PISA (2012, 2015) 4. razred = 9; 9 let 1. letnik SŠ = 15 let SLO > mednarodno povpr. 2012 - povprečni dosežek: SLO < mednarodno povpr. 530 točk 500 točk 481 točk 500 točk Povprečni dosežek (2011): Trend naraščanja dosežkov: 2015 – povprečni dosežek: 2001 < 2006 < 2011 SLO > mednarodno povpr. Naraščanje dosežkov pri obeh spolih 505 točk 493 točk 2006 > 2009 > 2012 < 2015

Trend naraščanja BP glede na spol (PIRLS, 2011)

Bralna pismenost (PISA, SLO vs. OECD) Ravni 2012 2015 n Prikazati rezultate PISA 2012 6 0. 3% 1, 0% 5 5% 8, 9% 4 23% 32% 3 52% 62% 2 79% 85% 1 a 94% 11, 1% 1 b 99%

Bralna pismenost odraslih -PIAAC(2015) Merili besedilno pismenost SLO < mednarodno povprečje 256 točk 270 točk BP 1998 – 2016 za 23 točk (mlajši odrasli)

Skupni zaključki Ø relativno dobra BP učencev v 4. razredu Ø porastla BP ob koncu OŠ (15. letniki) Še težave z bolj zahtevnimi nalogami: - sklepanje, - kritično vrednotenje, - argumentiranje. Ø težave z BP odraslih nasploh, kljub porastu BP

I/3. Vizija … doseči takšno raven bralne pismenosti, ki slehernemu posamezniku v Sloveniji omogoča optimalen razvoj lastnih sposobnosti za njegovo aktivno udeležbo na različnih področjih življenja in dela. … izenačiti se z ravnjo dosežkov pismeno najbolj razvitih držav. Naciopnalna strategija za razvoj pismenosti - SPLOŠNI DEL

I/4. Strateški cilji razvoja BP 1. Vzpostaviti učinkovit družbeni okvir za spodbujanje branja (ozaveščati, zagotavljati temeljne ravni BP). 2. Razvijati bralno pismenost vseh posameznikov v vseh življenjskih obdobjih (družinskem, izobraževalnem, delovnem; skrb za ranljive skupine prebivalstva). 3. Povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva (podpreti nastanek, knjižničarsko dejavnost). 4. V okviru VI sistema nameniti večjo pozornost posameznim starostnim/ciljnim skupinam.

I/5. Temeljna načela NSRBP 1. Bralna pismenost kot vseživljenjska pravica, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. odgovornost in vrednota Ozaveščanje in promocija pomena bralne pismenosti Celostni pristop Enakopravnost, pravičnost in dostopnost Diferenciacija in personalizacija Strokovna odličnost in odgovornost Visoka pričakovanja in standardi Raznovrstnost branja Načrtovanje, evalvacija in samoevalvacija

II/ Specifični cilji za posamezna obdobja: n Predšolsko obdobje: razvijanje družinske in porajajoče se pismenosti uspešen nadaljnji razvoj pismenosti. n Prva leta šolanja: razvijanje temeljnih zmožnosti branja (primerljive z mednarodnimi standardi) ter oblikovanje in ohranjanje pozitivnega odnosa do bralne pismenosti. n Višji razredi osnovne šole in srednja šola: nadgrajevanje razvoja bralne pismenosti za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje ter usposabljanje za poklic. n Višja_ in visokošolska raven: spodbujanje nadaljnjega razvoja in nadgradnje vseh vrst bralne pismenosti ter ozaveščenosti o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti. n Odrasli: spodbujanje razvoja bralne pismenosti pri odraslih. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti - SPECIFIČNI DEL

II/ RAVNI PISMENOSTI Predšolsko obdobje (6 let): - čim bolj razvite predbralne in predpisalne zmožnosti (vidno in slušno zaznavanje) ter - razvita bralna kultura (motiviranost za poslušanje/branje, obiskovanje knjižnic) – v povezavi z družinsko pismenostjo Začetno obdobje šolanja (9 let): n krajša besedila berejo tekoče in z razumevanjem, n pišejo kratka, enostavna in razumljiva besedila, n motivirani so za branje, n poznajo in uporabljajo lokacije bralnih virov (knjižnice, medmrežje …). Nacionalna strategija za razvoj pismenosti - SPECIFIČNI DEL

2. in 3. triletje (14 oz. 15 let): n glasno in tiho tekoče berejo (tudi daljša) besedila in prebrano razumejo; n vodeno in samostojno pisno tvorijo in utemeljujejo svoje odzive na prebrano; n samostojno in kritično uporabljajo tiskane in digitalne vire za branje; n samostojno uporabljajo šolske in splošne knjižnice.

Srednja šola (18 -19 let): n samostojno berejo in kritično vrednotijo besedila; n izbirajo in uporabljajo učinkovite bralne strategije; n se odzivajo na prebrano s slogovno in slovnično pravilnim zapisom; n poznajo in smiselno uporabljajo vire v knjižnicah; n berejo e-vire in oblikujejo lastna e-besedila.

Višja_ in visokošolska raven (19 let naprej): n imajo razvito bralno kulturo; n obvladajo jezik stroke; n fleksibilno uporabljajo različne bralne strategije in vire informacij. Odrasli: n sposobni prebrati, razumeti in ovrednotiti različna besedila za različne namene (delo, prosti čas); n imajo razvito bralno kulturo; n uporabljajo različne bralne strategije za reševanje problemov v vsakodnevnem življenju; n samostojno in ozaveščeno uporabljajo knjižnice in dostopajo do ponudnikov informacij in gradiv.

Udejanjanje NSRBP 1. PROGRAMI 2. USPOSABLJANJE KADROV 3. MREŽA IZVAJALCEV 4. DOSTOPNOST DO BRAL. GRADIVA 5. SISTEMSKA RAVEN

1. Programi: n za spodbujanje pismenosti na različnih ravneh in za različne ciljne n n n skupine v formalnem in neformalnem izobraževanju; za vzpostavitev partnerstva med šolskimi, visokošolskimi in splošnimi knjižnicami; usposabljanja za mrežo izvajalcev, ki bodo na različnih ravneh skrbeli za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, za promocijo programov in dejavnosti za razvoj pismenosti in bralne kulture v medijih, razvijati kakovostno bralno gradivo za preverjanje dosežene ravni pismenosti ter ugotavljati razliko do želene višje ravni, zagotoviti nadzor nad kakovostjo pri doseganju standardov znanja z zunanjo in notranjo evalvacijo.

2. Izobraževanje in usposabljanje kadrov: n v univerzitetnem izobraževanju vseh pedagoških kadrov; n krepiti kulturo visokih pričakovanj in dosežkov in zavzetosti pri doseganju višjih ravni pismenosti; n kot stalno strokovno izpopolnjevanje vseh strokovnih delavcev; n v vseh vrstah knjižnic, kulturnih in drugih ustanovah javnega pomena.

3. Mreža izvajalcev, ki udejanjajo NSRBP: - medresorsko nacionalno mrežo izvajalcev za razvijanje in koordiniranje programov bralne pismenosti in bralne kulture, - povečati število izvajalcev in število izvedb programov bralne pismenosti in bralne kulture, - zagotoviti sodelovanje različnih ustanov na različnih ravneh (lokalna, regionalna); na ravni vrtca/šole pa vseh deležnikov. 4. Dostopnost do bralnega gradiva (brezplačno za ranljive skupine) do: - informacijskih virov s pomočjo sodobne tehnologije, - kakovostnega in raznovrstnega bralnega gradiva.

5. Sistemska ureditev: n ustanovitev Nacionalnega sveta za bralno pismenost z medresorsko sestavo, * izdelava akcijskega načrta udejanjanja strategije, n financiranje akcijskega načrta (pristojna ministrstva z vlado RS).