Razvoj osebnosti Telesni razvoj okostja miija Motorini razvoj
Razvoj osebnosti
• Telesni razvoj (okostja, mišičja…) – Motorični razvoj (razvoj gibalnih sposobnosti (ravnotežje, koordinacija) • Duševni razvoj – Kognitivni (spoznavni) razvoj (spremembe v procesih mišljenja, spomina, razvoj govora) – Čustveni in socialni (razvoj čustev, spremembe v samopodobi, medosebnih odnosih, spolni identiteti) – Občutenja in zaznavanja (razvoj vida, sluha, tipa, pozornosti…)
• Stopenjski razvoj (Piaget, Kohlberg, Freud, Erikson): razvoj osebnosti poteka po stopnjah, ki sem med seboj vsebinsko razlikujejo. – Za vsako stopnjo je značilno neko prevladujoče vedenje; – Duševni pojavi in vedenje so na več področjih drugačni od prejšnje stopnje; – Vsi ljudje gredo skozi iste stopnje v istem vrstnem redu. • Neprekinjen razvoj: razvoj poteka postopoma, kaže se v majhnih količinskih razlikah (širjenje besednjaka, večanje obsega pozornosti in kratkotrajnega spomina, povečevanje telesne teže in višine…)
Osnovna obdobja razvoja osebnosti • Predrojstveno/prenatalno • Otroštvo – Zgodnje (0 -2 leti) – Srednje (2 -6 let) – Pozno (6 -12 let) • Mladostništvo • Odraslost – Zgodnja (? !-40. /45. leto) – Srednja (- 65. leto) – Pozna (do smrti)
Prenatalno/predrojstveno obdobje Na razvoj zarodka lahko vpliva vse, kar deluje na mater (prehrana, droge, stres, čustveno stanje, splošno zdravstveno stanje) • Organ za ravnotežje: 4. mesec • Zaznavanje svetlobe: 7. mesec • Učenje? (Zanimivost, uč. str. 207) – Ni nujno, da vpliva na kasnejši razvoj
Otroštvo (0 – 12 let) • Hiter telesni in duševni razvoj • Freud: Najpomembnejših je prvih pet let otrokovega razvoja • Erikson: razvijamo se celo svoje življenje • Kohlberg: moralni razvoj • Tabela 12. 1, uč. str. 208
Razvoj čustvene navezanosti • Harry Harlow: Raziskava na opicah, uč. str. 209 – Dejavnost • Navezanost je močna čustvena vez z drugo osebo, ob kateri se počutimo prijetno in varno. • Bowlby (1950): teorija čustvene navezanosti – Materina ljubezen v otroštvu je za otrokovo duševno zdravje tako pomembna, kot so vitamini in beljakovine za njegovo telesno zdravje. – Zakonca Clark: biološka mati ni nujno boljša od druge ženske (skrb, nega, ljubezen); možne so mnogotere navezanosti.
• Stopnja in kakovost navezanosti sta pomembna dejavnika pri odločitvi, kakšnega partnerja iščemo in kakšen je naš odnos do njega. • Izkušnje iz zgodnjega otroštva postajajo z leti, pod vplivom številnih drugih izkušenj, vedno manj pomembne.
Adolescenca/mladostništvo (12 let – ? !) • Erikson • Razvoj identitete identitetna kriza • Tabela 12. 2, str. 211
Odraslost (? ! – smrti) • Najdaljše, a najmanj preučevano obdobje • Tabela 12. 2. • Kriza srednjih let? – Le 12% (večinoma tisti, ki doživljajo krizo v vsakem razvojnem obdobju) – Smrt staršev ponovno razmišljanje o svojih življenjskih ciljih, vrednotah izziv, ne grožnja – Negotovost glede pomembnosti poklicnih dosežkov je največja na začetku poklicne poti
Pozna odraslost/starost • Inteligentnost: – Upad fluidne inteligentnosti: manjša sposobnost reševanja novih problemov in nebesednega razumevanja – Kristalizirana inteligentnost ostaja enaka ali se celo viša: izraža se kot znanje, je primerljiva z besedno inteligentnostjo. • Spomin: – Manj učinkovit le dolgotrajni spomin za novo naučene informacije. • Učenje je možno, vendar je počasnejše. • Bolezni, umiranje prijateljev, partnerjev.
Osebnostna zrelost • Postopen proces = razvito in skladno delovanje osebnosti, ki usposablja posameznika, da na ustrezen in konstruktiven način uravnava svoje življenje (Musek) !! Konstruktivno spoprijemanje s težavami in ohranjanje pozitivnega, realističnega in kritičnega odnosa do sveta in samega sebe. • Sestavine osebnostne zrelosti: telesna, čustvena, spoznavna, socialna, moralna zrelost. • Tabela 8. 5. , uč. za 2. letnik, str. 150
Samopodoba = celota predstav, stališč in sodb o samem sebi (posameznikovo doživljanje samega sebe). • Splošna samopodoba: – Šolska (akademska): zaznava lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanja za šolske predmete zmožnosti za uspeh zaznavanje uspeha Odrasli s. o sposobnostih in počutju (doživljanje in vrednotenje lastne inteligentnosti, posebnih talentov, zmožnosti za delo, psihičnega in telesnega zdravja) in s. o dosežkih
- Telesna: prepričanja in sodbe o lastni telesni privlačnosti, telesni kondiciji, slogu oblačenja, o tem, kako nas vidijo drugi; primerjava z drugimi (mladostniki: dekleta videz; fantje sposobnosti, moč, spretnost) - Medosebna/socialna: odnosi z vrtniki in drugimi pomembnimi bližnjimi osebami; sposobnosti sklepanja prijateljstev, priljubljenost, kakovost odnosov; - Vpliv na oddaljene druge (vpliv in vloga v širši skupnosti, spoštovanje zakonov, norm…)
- Čustvena: izražanje in obvladovanje čustev - Religiozna: ocena, doživljanje lastne ne/vernosti, duhovnosti. • Nezavedna • Ima močno motivacijsko vlogo uravnavanje in usmerjanje našega vedenja. • Bolj konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami; • Bolj kakovostni medosebni odnosi; • Bolj neodvisen; • Odgovornejši, radovednejši; • Visoki, a dosegljivi cilji.
Dejavniki: • Lastne izkušnje s samim seboj in okoljem • Odnosi z drugimi • Vrednotenje drugih (besedno in nebesedno)
Dinamika osebnosti FRUSTRACIJA = doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji • Objektivna ovira (ko ovira zares obstaja – zastoj na cesti) • Subjektivna ovira (kadar nismo dovolj sposobni, motivirani, da bi nekaj dosegli) Oviro lahko premagamo – takrat cilj postane še bolj privlačen, kadar pa je ne moremo premagati, doživljamo močna negativna čustva.
KONFLIKT = doživljanje sočasnega delovanja nasprotnih motivov, ki se lahko izključujejo. Lahko se zgodi, da istočasno želimo zadovoljiti dve ali več potreb. – +/+ konflikt: hkrati nas privlačita dva enako zaželena, a nezdružljiva cilja. Ko se odločimo, se nam tisti cilj zazdi bolj privlačen od drugega. – -/- konflikt: prisiljeni smo izbirati med dvema neželenima ciljema. Če se je zelo težko odločiti, poskušamo ubežati situaciji s sanjarjenjem o bolj prijetnih stvareh. – +/- konflikt: en cilj nas hkrati privlači in odbija. Tako bolj kot se od njega oddaljujemo, bolj se nam zdi privlačen in obratno.
• STRES = vzorec odgovorov na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje (stresorji). – Fiziološki (povečan krvni tlak, bitje srca, dihanje, adrenalin) – Čustveni odgovori (jeza, zmedenost. . . ) – Spoznavni (misli, ki nas obhajajo, kaj si mislimo o samem sebi, svojih sposobnostih) – Vedenjski odg. (kako se vedemo, ko smo pod stresom) ? Najpogostejši stresorji?
• Eustres/pozitivni stres: ravno pravšnji stres, ki človeka aktivira; sposobnosti > zahtev • Distres/negativni stres: škodljiv stres sposobnosti < zahtev Kratkotrajni stres: reakcija beg/boj prilagoditvena funkcija Dolgotrajni stres: enaka reakcija škodovanje organizmu
Splošni prilagoditveni sindrom • Model: Hans Selye (1976)
• Znaki izčrpanosti (po 6 – 8 tednih intenzivnega stresa) – Telesni: kronična utrujenost, pomanjkanje energije, glavoboli, bolečine v križu, motnje spanja; – Duševni: napetost, razdražljivost, dolgočasje, slaba koncentracija, pozabljanje, cinizem; – Vedenjski: nenadzorovani čustveni odzivi, uživanje poživil/pomirjeval, slabši medosebni odnosi socialna izolacija
Psihosomatska obolenja • Telesne motnje (bolezni), ki jih povzročijo duševni dejavniki. – Srčno-žilne bolezni – Nekatera revmatična obolenja – Astma – Alergije – Kronični glavoboli, migrene – Rane na želodcu, dvanajsterniku in črevesju; – Pogosta infekcijska obolenja.
Spoprijemanje z duševnimi obremenitvami Osebnostna čvrstost (Suzanne Kobasa) = lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic. Za ljudi z visoko osebnostno čvrstostjo je značilno, da: • Spremembe vzamejo kot izziv in priložnost za osebnostno rast in razvoj in ne kot grožnjo (izzvanost) • Na dejavnost se osredotočijo z veliko energije in predanosti, v svojem delu vidijo smisel (angažiranost) • Imajo občutek notranjega nadzora nad življenjem, menijo, da lahko nadzorujejo dogodke (nadzor)
Frustracijska toleranca je osebnostna lastnost, ki se kaže v odpornosti proti neuspehu. Osebe z visoko frustracijsko toleranco laže prenašajo ovire in ostanejo mirni. Osebe z nizko frustracijsko toleranco pa se na ovire odzovejo z malodušjem, potrtostjo ali nasiljem.
Nekonstruktivno spoprijemanje • Doživljanje problemov kot grožnjo ali izgubo • Osredotočenost na neprijetna čustva, ki se bi jih radi znebili – Agresivno/nasilno vedenje lahko celo odstrani oviro ali pa samo sprosti napetost, vendar nam nakoplje nove težave. – Regresija vedenje, ki j bilo nekoč v preteklosti uspešno, vendar je značilno za nižjo razvojno stopnjo (cmeravost, trma, vpitje) – Beg pred oviro namesto soočenja – Prehitra vdaja: čakamo, kaj se bo zgodilo – Utišanje neprijetnih čustev z drogami, računalnikom, hrano, televizijo, pretiranim delom.
Konstruktivno spoprijemanje • Doživljanje obremenitev kot izziv • Osredotočenje na problem • Dolgoročna rešitev problema/zadovoljitev potrebe – Oviro premagamo – Če ovire ni mogoče premostiti – preusmerjanje k drugemu, enakovrednemu in bolj dosegljivemu cilju – Odložimo cilj in medtem urejamo stvari, da ga bomo dosegli – Sublimacija družbeno nesprejemljivih motivov
Obrambni mehanizmi • Freud • Več kot 20 • sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba. • nezavedni, avtomatični odzivi, ki jih uporabljamo vsi. • način reševanja problema/odziv na spoznanja o nas samih, ki nam niso preveč všeč.
• Potlačitev: neprijetne spomine, dogodke, lastnosti potlačimo v podzavest in se jih » ne spominjamo « (zlorabe v otroštvu, vojna) – lahko povzroči čustvene motnje • Zanikanje: vedemo se, kot da problem, konflikt ne obstaja (to vedo že vsi, razen mene) – pogosto pri alkoholizmu in odvisnostih • Projekcija: v drugih vidimo napake, ki nam niso všeč pri nas samih (moti me, da me ogovarja za mojim hrbtom) – pogosto v ozadju predsodkov (–) • Racionalizacija: namesto pravega razloga za svoj neuspeh (pomanjkanje sposobnosti) poiščemo bolj sprejemljivega (nisem se dovolj učil, učitelj me ima na piki) (+/–)
• Identifikacija: svojo samopodobo si izboljšamo tako, da začnemo posnemati nekoga, ki nam je všeč zaradi njegovih lastnosti, kar ne deluje pristno (idoli); nekritičnost, izguba identitete (+/–) • Premeščanje: negativna čustva prenesemo na neogrožujočo osebo (jezo namesto na šefa znesejo nad otroki) (–) • Kompenzacija: šibkost na nekem področju poskušamo nadomestiti z močnim področjem in se tam še bolj potrudimo (+) • Nadkompenzacija: vztrajamo in se trudimo prav na področju, kjer nam ne gre (Demosten je postal eden najslavnejših govornikov sveta, čeprav je imel šibek glas in jecljal. Da se je izuril, si je v usta dajal kamenje, ko je vadil) (+) • Sprevračanje (reakcijska formacija): sprevračanje nesprejemljivega čustva v nasprotno čustvo (fant je zaljubljen v dekle, pa se boji, da se mu bodo prijatelji posmehovali, zato je do nje še posebej grob in nesramen) (–)
Ovrednotenje OM • Pomagajo ohraniti pozitivno samopodobo, samospoštovanje in spoštovanje drugih; • Onemogočajo, da bi v zavest prodrle tiste psihične vsebine, ki jih nismo sposobni sprejeti varujejo pred negativnimi čustvi do sebe in omogočajo ohranjanje čustvene stabilnosti in doslednosti. • Težave: – Kadar postanejo prevladujoči in trajni način spoprijemanja z obremenitvami ne moremo odpraviti resničnega vzroka težav Ovirajo osebnostni razvoj lahko se razvijejo duševne motnje
Temeljni dejavniki razvoja • Dednost – genetski dejavniki (prirojeno) • Okolje – celota zunanjih dejavnikov (pridobljeno, vzgoja, izkušnje, učenje) • Samodejavnost – zavestna, hotena, načrtovana dejanja
Pomen in odvisnost temeljnih dejavnikov razvoja • Vsi trije dejavniki so med seboj povezani, vplivajo drug na drugega – so v interakciji – Dedni potencial je bolj izkoriščen, če je okolje spodbudno in če je samodejavnost večja. – Ljudje z bolj ugodnimi potenciali bodo lahko enake vplive okolja bolje izkoristili. – Od človekove samodejavnosti je odvisno, kakšno okolje si bo ustvaril. – Okolje (vzgoja) in tudi dednost (geni, temperament) vplivata na človekovo samodejavnost. SAMODEJAVNOST * spodbuja ali zavira DEDNOST * potencial ali omejitev Ali se bodo lastnosti dejansko razvile ali ne? OKOLJE * spodbuja ali zavira
Vpliv dednosti • Ugotavljamo preko raziskav: • Posvojenih otrok (podobnost z biološkimi starši in posvojitelji) • Enojajčnih dvojčkov, ki so bili ločeni (podobnost lastnosti, ki so se razvile v različnem okolju) • Primerjave ED z DD istega spola • Pomemben pri: – Telesnih značilnostih (npr. barva oči, telesna višina, barva glasu, krvni tlak) – Sposobnostih (npr. inteligentnost, glasbeni talent, starost razvoja govora) – Temperamentnih lastnosti (npr. družabnost, plašnost)
Dedljivost • Pove, kolikšen je vpliv dednosti na razlike med posamezniki v določeni značilnosti – Nanaša se na razlike, ne na delež, ki ga določajo geni; – Ne pove ničesar o razlikah med skupinami.
Vpliv okolja • Pomemben že pred rojstvom, predvsem pa (takoj) po rojstvu – Raziskave posledic socialne prikrajšanosti (deprivacije) – Primer: volčji otroci (http: //www 2. arnes. si/~jcurk/UVOD/nesocializirani. html) • Pomemben pri značajskih lastnostih, stališčih, vrednotah, poklicni izbiri, interesih. • Dejavniki okolja: – – Družina Vrstniki Kultura Naravno okolje
Prepletanje dednosti in okolja • Genotip in okolje se podvajata (podedovani geni od staršev in okolje, ki ga starši ustvarjajo) – pasivna povezanost • Aktivna povezanost – Različni otroci spodbujajo različne odzive iz okolja – Otroci izbirajo okoliščine, ki se skladajo z njihovimi prirojenimi značilnostmi.
Pomen samodejavnosti • Ljudje aktivno oblikujemo svojo osebnost – iščemo ali spreminjamo svoje okolje ter tako ustvarjamo možnosti za razvoj dednih potencialov • Bistvo samodejavnosti: zmožnost, da se – zavestno odločamo, – svobodno izbiramo in – ravnamo v skladu s svojimi odločitvami
- Slides: 38