Preverjanje in ocenjevanje 2 del Doloanje minimalnih standardov

Preverjanje in ocenjevanje 2. del Določanje minimalnih standardov znanj, spretnosti in veščin Vladimir Milekšič, ZRSS

Kje v naravi zasledimo naslednje pojave?

Kroženje vode

Ocenjevanje • Vseh nalog je 12 • Koliko od teh nalog naj bi pravilno rešil za zadostno (2) oceno?

Kaj potrebujemo za ocenjevanje • 1. korak: Načrtovanje učnega sklopa (kaj naj bi učenci znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi učnega sklopa). – Opredelitev področij ocenjevanja – Določitev kriterijev ocenjevanja na posameznih področjih. • 2. korak: Določanje minimalnih standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. – Znanja, spretnosti in veščine, nujne za nadaljnje spremljanje pouka in učenje • 3. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo učenci dokazali usvojenost znanja (kvantiteto in kvaliteto) in obvladovanje spretnosti in veščin.

• Minimalni standardi so znanja, spretnosti in veščine, ki jih dijak mora obvladati za zadostno oceno oziroma Minimalni standardi za še zadovoljivo nadaljnje sledenje pouku pri določenem predmetu. • To je tisto, čemur učitelji rečejo: » To pa dijak mora znati, če hoče na tem področju nadgrajevati znanje «. Ali pa drugače rečeno: » To pa je tisti minimum, ki ga mora izkazati, da lahko napreduje «.

Znanje, spretnosti in veščine (širše kompetence), ki še Opredelitev minimalnih standardov omogočajo – sledenje pouku pridobivanju novih znanj, spretnosti in veščin (širše kompetenc) • (minimalni standard določenega učnega sklopa predstavlja predznanje nadaljnjega učenja – korektno izvedbo določene delovne naloge oziroma • Znanja, spretnosti in veščine ki še omogočajo korektno izvedbo določene delovne naloge

• Če preverjanje in ocenjevanje opravljamo ob zaključenem Učni sklop in minimalni standardi učnem sklopu, potem je logično, da so kriteriji in standardi za preverjanje in ocenjevanje vezani na učni sklop (in ne na letnik ali pa več let določenega predmeta). • Smernice za oblikovanje izvedbenega kurikula za srednje strokovne in poklicne šole priporočajo načrtovanje pouka na osnovi učnih tem ali učnih situacij. • Načela načrtovanja je potrebno pogledati v smernicah …

• Glede na različno strukturiranje učne teme oziroma učne Pristopi k načrtovanju učnih sklopov situacije (glej Smernice …) je logika načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in s tem tudi določanja minimalnih standardov) nekoliko drugačna. • Ne glede na razlike med učnimi situacijami in učnimi temami lahko za izhodišče preverjanja in ocenjevanja (in s tem določanja minimalnih standardov) uporabimo koncept opredeljevanja področij, kriterijev in opisnikov: – področja preverjanja in ocenjevanja – kriteriji preverjanja in ocenjevanja na opredeljenem področju – opisniki oziroma opisi dosežkov po določenih kriterijih

• Standardi znanja (in tudi minimalni standardi) se Minimalni standardi in opisi dosežkov “skrivajo” v opisih dosežkov (opisi dosežkov so opisi kakovosti doseženega znanja, spretnosti in veščin glede na izbrani kriterij: od optimalnega do minimalnega standarda).

Področja ocenjevanja Postopek priprave opisnih kriterijev • Najprej določimo področja, ki jih bomo ocenjevali. Področja ocenjevanja • • so tista znanja, spretnosti in veščine, za katere želimo, da bi jih učenci izgrajevali in razvijali v procesu izobraževanja in se navezujejo na cilje predmeta. Pri izboru področij, ki jih bomo ocenjevali, je potrebno paziti, da resnično vključimo tista, ki jih želimo preverjati, torej tista znanja, spretnosti in veščine, ki jih želimo spodbujati in ki izhajajo iz ciljev predmeta. Izogibati se moramo temu, da bi izbrali najbolj očitna, lahko prepoznavna področja, ki kažejo le na najbolj očitne uspehe in neuspehe pri učencih. Primeri področij spremljanja: govorno sporočanje, pisno sporočanje pri tujem jeziku, utemeljevanje pri matematiki, delo z viri pri zgodovini …

Postopek priprave opisnih kriterijev Kriteriji ocenjevanja • Naslednji korak je določitev kriterijev – tistih lastnosti oz. kvalitet izbranih področjih, ki jih opredeljujejo kot kakovostna. Pri določanju kriterijev si zastavljamo vprašanje: Po čem presojamo kakovost nekega področja znotraj predmeta, ki se izkazuje skozi reprezentativne dejavnosti?

Opisi dosežkov Postopek priprave opisnih kriterijev • Naslednji korak je priprava opisnikov. Opisniki ali deskriptorji (opisi dosežkov) so opisi kakovosti dosežkov na posamezni stopnji (od optimalnega do minimalnega standarda), s katerimi opišemo kakovost izkazovanja določenega vidika znanja in veščin oz. kriterij. • Standard v bistvu specificira, kako dobro morajo biti kriteriji uresničeni v nekem časovnem obdobju. Pri pripravi opisnih kriterijev za različna časovna obdobja med šolskim letom se o standardu, izraženem v opisnikih, odloča aktiv učiteljev glede na dosežke učencev, ki jih poučujejo, in v skladu z lastno presojo o tempu učenja in razvoja.

Načrtovanje učnih tem in določanje minimalnih standardov

Učna tema • » Termina učna tema (širši pojem) in učna enota (ožji pojem) je smiselno uporabljati takrat, ko načrtujemo pouk teoretskih učnih vsebin «. (Smernice …) • V primeru, ko izvedbeni kurikul šole obsega ločeno pouk splošno izobraževalnih predmetov, strokovno teoretičnih predmetov (SVS) ter praktičnega usposabljanja lahko uporabimo koncept opisnih kriterijev.

Opozorilo • Sprotnega načrtovanja ne razumemo kot načrtovanja vsake posamezne učne ure, temveč kot načrtovanje zaokrožene celote učnih ciljev, ki lahko obsega več učnih ur ali tudi več dni ali tednov, odvisno od kompleksnosti opredeljenega “učnega sklopa”. • Učna tema je zaokrožena celota različnih vrst znanja, spretnosti in veščin, katere izvedbo načrtujemo več ur, dni ali tednov ter ob končani obravnavi preverjamo (lahko pa tudi ocenjujemo, ni pa nujno) doseženo znanje. • Za preverjanje in ocenjevanje ob zaključenem učnem sklopu potrebujemo minimalne standarde.

Splošno izobraževalni predmeti Primer • Program: • Predmet: Družboslovje • Učni sklop: Svet na razpotju • Načrtovanje učne teme • Znanje, spretnosti in veščine (kaj naj bi dijaki ob koncu obravnave učne teme znali, zmogli, obvladali). • • Za strukturiranje znanja, spretnosti in veščin uporabljamo različne taksonomije (ali tudi ne). Upoštevati je potrebno, da so za različne predmete/področja uporabne različne taksonomije. Za družboslovje in naravoslovje smo izbrali Bloomovo in Marzanovo taksonomijo (lahko bi pa tudi kakšno drugo)

1. Načrtovanje učnega sklopa - znanje

1. Načrtovanje učnega sklopa – spretnosti in veščine

2. korak: Določitev kriterijev preverjanja na posameznih področjih

2. korak: Določitev kriterijev preverjanja na posameznih področjih

3. korak: Določanje minimalnih standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. • Področje: Znanje (dejstva, podatki, imena, pojmi, dogodki, pojavi, zakonitosti, …. ) • Kriterij: Stopnja usvojenosti (taksonomska stopnja – poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje) • Minimalni standard: (minimalni standard učnega sklopa je predznanje, ki ga potrebuje pouk tega predmeta v nadaljevanju)

3. Minimalni standardi

3. Minimalni standardi

4. Oblikovanje nalog, z reševanjem katerih bodo dijaki dokazali usvojenost znanj, spretnosti in veščin. • Za ugotavljanje doseženosti posameznih standardov znanja je potrebno oblikovati naloge (vprašanja, dejavnosti, itn. ), s katerimi bo dijak dokazal obvladovanje določenega standarda, ampak to je vprašanje strukturiranja preizkusov za preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin. (Sestava nalog, vprašanj, dejavnosti, preizkusov za preverjanje in ocenjevanje doseganja standardov znanja).

Sestava preizkusa • 50 % nalog minimalnih standardov • 30 % nalog temeljnih standardov • 20 % nalog zahtevnejših standardov

Načrtovanje, določanje minimalnih standardov, točkovanje in ocenjevanje pri slovenščini

Opredelitev v letni pripravi Učna tema: Pripoved o življenju znane osebe • Berejo pripoved o življenju znane osebe, • Govorni nastop: pripoved o življenju poljubno izbrane osebe • Pišejo pripoved o življenju poljubno izbrane osebe • Umetnostno in neumetnostno besedilo • Razčlemba neumetnostnega besedila – Stavčni členi – Zloženi stavčni členi Preverjanje: pisanje pripovedi o življenju poljubno izbrane osebe, govorni nastop pripoved o življenju poljubno izbrane osebe, razčlemba neumetnostnega besedila Ocenjevanje: govorni nastop pripoved o življenju poljubno izbrane osebe, razčlemba neumetnostnega besedila

Funkcionalni cilji – spretnosti in veščine • • Obvladovanje priprave govornega nastopa ob predvideni temi/besedilu (ta priprava obsega razmišljanje o temi, izdelavo miselnega vzorca, iskanje ustreznih podatkov, se pravi uporabo virov, izdelava pisne zasnove na osnovi miselnega vzorca in neposredno pripravo na govorni nastop). Obvladovanje govornega nastopa ob predvideni temi/besedilu (to obsega napoved teme, razločnost, naravnost in zbornost govora ob pisni ali miselnem vzorcu in uporabi ustreznih besednih ali slikovnih ponazoril). Obvladovanje diskusije ob predvideni temi (ki obsega poslušanje in odgovarjanje na vprašanja). Vrednotenje govornega nastopa (sošolcev in lastnega - pozorni so na besedno in nebesedno govorico in utemeljevanje lastnega mnenja). Obvladovanje priprave pisanja pripovedi na predvideno temo (kar obsega izdelavo miselnega vzorca in iskanje podatkov oziroma delo z viri ter pretvorbo miselnega vzorca v dispozicijske točke). Obvladovanje pisanja pripovedi na izbrano temo (kar obsega izbiro naslova in besedilne vrste, opredelitev uvoda, jedra in zaključka, pisanje vsebinsko, slogovno, slovnično in pravopisno pravilno, navajanje uporabljenih virov). Obvladovanje vrednotenja lastnih izdelkov in izdelkov sošolcev.

Izobraževalni cilji – vsebinska znanja • Spoznavajo umetnostno in neumetnostno besedilo. • Spoznavajo glavne stavčne člene (te so spoznali že leto poprej in jih sedaj ponovimo in utrdimo). • Spoznavajo goli stavčni člen. • Spoznavajo zloženi stavčni člen (priredno in podredno zloženi stavčni člen, jedro in določilo). • Spoznavajo levi in desni prilastek.

• Pri tem glagol » spoznavajo « obsega več kategorij – pomeni, da prepoznavajo sestavine stavka, da analizirajo te sestavine, da razumejo, uporabljajo, tudi na nov način (sinteza), ter da vrednotijo npr. pravilnost in smiselnost določenih sestavin stavka v določenem besedilu. Imamo torej šest stopenj zahtevnosti vsakega od teh izobraževalnih ciljev, če prav razumemo besedo » spoznavati «. • V teh šestih stopnjah lahko prepoznamo Bloomovo taksonomijo, ki je uporabna na področju izobraževalnih ciljev, ne pa tudi na področju funkcionalnih ciljev.

Področja in načini ocenjevanja • Tvorjenje neumetnostnega besedila (pripoved o življenju poljubno izbrane osebe) – Govorni nastop • Branje in razumevanje neumetnostnega besedila (pomenska, pragmatična, besedna, povedna, tvarna, metajezikovna razčlemba) – Naloge objektivnega tipa

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov • Kriterije ocenjevanja lahko oblikujemo bolj holistično ali bolj analitično. Koliko kriterijev ocenjevanja bomo uporabili, je odvisno od tega, kako jih bomo oblikovali. Tako lahko za govorni nastop uporabimo naslednji kriterij: obvladovanje (spretnost, znanje. . . ) govornega nastopa ob predvideni temi (to obsega napoved teme, razločnost, naravnost in zbornost govora ob pisni zasnovi ali miselnem vzorcu in uporabi ustreznih besednih ali slikovnih ponazoril) ter obvladovanje diskusije ob predvideni temi (ki obsega poslušanje in odgovarjanje na vprašanja). • Za ocenjevanje govornega nastopa potrebujemo opise dosežkov glede na postavljeni kriterij. Pri tem lahko upoštevamo samo kvantitativni vidik, samo kvalitativni vidik ali pa kvantitativni in kvalitativni vidik. Izbira je odvisna od tega, kaj in kako smo poučevali.

Holistično opredeljevanje kriterijev in opisov dosežkov – funkcionalni cilji • Kriterij: spretnost govornega nastopanja • Opisi dosežkov:

Analitično opredeljevanje kriterijev in opisov dosežkov – funkcionalni cilji • Kriteriji: Opisi dosežkov • Upoštevanje temeljnih značilnosti besedilne vrste • Ustreznost temi • Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika • Jezikovna pravilnost in ustreznost

Še bolj analitično opredeljevanje kriterijev ocenjevanja – funkcionalni cilji USTREZNOST BESEDILNE VRSTE • podatki po zaporedju • pretekli čas • prislovna določila časa • uvod in zaključek (misli osebe) • navajanje virov USTREZNOST TEMI • bistveni in ustrezni podatki • jedrnata, natančna predstavitev • uporaba različnih virov GOVOR • govorni nastop, ne branje • učinkovita raba slikovnih pripomočkov • zborni jezik • primerno, bogato besedišče • primerna nebesedna govorica (gestikulacija, očesni stik. . . ) • čim manj mašil • glasno, razločno, ne prehitro govorjenje • Razmerje med analitičnim in celostnim pristopom pri ocenjevanju je odločitev učitelja.

Holistično opredeljevanje kriterijev in opisov dosežkov – funkcionalni cilji • • Kriterij: – Razumevanje pripovedi o znani osebi (pomenska in besedna razčlemba) Opisi dosežkov

Bolj analitično opredeljevanje kriterijev in opisov dosežkov – funkcionalni cilji Kriteriji: • prepoznavanje sporočevalčevega namena, • prepoznavanje teme, • prepoznavanje bistvenih podatkov, • prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu, • uporabo podatkov v novih okoliščinah, • znajdenje v besedilu, • preoblikovanje besedila, • presojanje resničnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje svoje presoje Opisi dosežkov:

Opredeljevanje kriterijev in opisov dosežkov – izobraževalni cilji Kriterij: • zahtevnost (globina, taksonomska stopnja) obvladovanja pojmov umetnostno in neumetnostno besedilo, glavni stavčni členi, goli stavčni člen, zloženi stavčni člen (priredno in podredno zloženi člen, jedro in določilo, levi in desni prilastek). Opis dosežkov:

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov • • • Za razumevanje prebranega in razčlembo neumetnostnega besedila uporabimo ustrezno besedilo. Uporabimo lahko naloge tipa kratkih odgovorov, naloge izbirnega tipa, naloge tipa povezovanja, naloge tipa urejanja. Vprašanja, s katerimi preverjamo razumevanje prebranega (pomenska analiza) Naloge, ki preverjajo razumevanje neznanih besed: Naloge, ki preverjajo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom in njihovo razumevanje Vprašanja, ki preverjajo razumevanje pojmov: pripoved o življenju osebe in umetnostno ter neumetnostno besedilo. Vprašanja, ki preverjajo razumevanje in rabo nekaterih stavčnih členov Vprašanja, ki preverjajo razumevanje in rabo golega in podredno zloženega stavčnega člena Vprašanja, ki preverjajo razumevanje pojma » pripoved o življenju osebe « ob bolj zahtevnem besedilu ter vrednotenje in utemeljevanje.

Naloge, ki preverjajo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom in njihovo razumevanje • • • Pesnica je dejala, da v življenju velja francoski pregovor: Življenje je tragedija, a vendarle - hura! S svojimi besedami razloži ta pregovor. ______________________________________________________ Razloži v povedi, kaj pomeni: Rada je kovala verze. ___________________________

Vprašanja, ki preverjajo razumevanje pojmov: pripoved o življenju osebe in umetnostno ter neumetnostno besedilo.

Vprašanja, ki preverjajo razumevanje in rabo nekaterih stavčnih členov

Vprašanja, ki preverjajo razumevanje golega in podredno zloženega stavčnega člena • • • Iz povedi - Na višji pedagoški šoli je po vojni diplomirala iz slovenščine in ruščine. - izpiši: goli stavčni člen: ____________________ podredno zloženi stavčni člen: _______________

Točkovanje • Vseh nalog je 20. • Nalog minimalnega standarda je 12. • Če točkujemo naloge po 1 točko, koliko točk je potrebnih za pozitivno (2) oceno? • Koliko je to odstotkov?

Splošno teoretična znanja Naravoslovje • SNOV • načrtno zbirajo podatke in informacije o snoveh glede na izvor in lastnosti; iščejo in vrednotijo kemijske in sorodne informacije o snoveh iz različnih virov z uporabo informacijske tehnologije • razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi • preučujejo agregatna stanja snovi • uporabljajo preprosto kemijsko terminologijo in znake za nevarne snovi • POLIMERI • eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo zgradbo in lastnosti polimerov ter njihovo uporabnost in vpliv na okolje • spozna naravne in sintezne polimere • spozna vplive polimerov na okolje • EKOLOGIJA • razumejo osnovne procese kroženja snovi (biogeokemična kroženja) v naravi; • ob primeru iz okolice razložijo ekološko zaporedje; predvidijo možnosti in čas, potreben za sanacijo škode ter vzpostavitev ekoloških funkcij v ekosistemih

Splošno teoretična znanja • • • Družboslovje Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj ugotoviti glavne ekološke probleme sodobnega sveta, predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino razumeti problematičnost pojmovanja razvoja s stališča človekovega vpliva na okolje in posledic za človekovo življenje (problem ekonomskega razvoja, izrabe surovin, zdravja ljudi, neenakega dostopa do neoporečnih vodnih virov …) in razumeti vzroke ekoloških problemov in posegov v naravo (ekonomska rast, potrošništvo, rast populacije, kulturni vzorci) razumeti različen odnos do okolja glede na kulturno različnost, zgodovinski razvoj, pripadnost različnim družbenim skupinam in različne interese razumeti zgodovinsko težo postavljanja človeka v vlogo gospodarja narave razumeti, da imajo sodobni ekološki problemi svoje korenine v začetkih industrializacije* spoznati prednosti in slabosti, ki jih prinaša gospodarski razvoj (v svetu in domačem okolju) spoznati ukrepe za odgovorno ravnanje z okoljem, organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, ter prizadevanja za sonaravni razvoj uporabiti preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; s pomočjo izbranih primerov ugotoviti vpliv naravnih nesreč na pokrajino in prebivalstvo razviti zavest o pomembnosti odgovornega ravnanja z okoljem v vsakdanjem življenju in spoznavati, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja

Bloomova taksonomija – področje znanja

Marzanova taksonomija – področje spretnosti in veščin

Splošno teoretična znanja Slovenščina Berejo krajša, manj zahtevna besedila. • opis predmeta/kraja/poti, delovnega postopka; navodilo za delo; opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik; strokovno poročilo; zapisnik; • vest o zanimivostih; pripovedi o življenju znanih Slovencev ter drugih znanih osebnosti; • mali oglas; reklama. Po branju • navedejo bistvene podatke (tudi iz nebesednih delov besedila, npr. iz preglednic, grafov ipd. ); • ustno obnovijo vsebino; • ob pomoči učitelja vrednotijo besedilo (dobro/slabo, resnično/neresnično, prav/narobe), tudi glede na svoje predznanje (primerjajo ga z drugimi znanimi besedili); • podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo bistvene značilnosti besedilne vrste – tako si uzaveščajo zgradbo besedilne vrste in tudi njeno zunanjo oblikovanost; • povedo, kaj je reklamirano/ponujeno in kaj je o tem povedano; • prepoznajo besedni in nebesedni del reklame/ponudbe in vrednotijo njuno vlogo; • ugotavljajo, kaj je želel sporočevalec doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval; • skušajo besedilo kritično ovrednotiti. Dijaki/-nje tvorijo nekatera strokovna in publicistična besedila. • opis predmeta, opis delovnega postopka, navodilo za delo, opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik, strokovno poročilo

Primer – slovenščina (materinščina)

Splošno teoretična znanja Matematika • Racionalna in realna števila • Dijak pojasni ulomke kot dele celote, jih zapiše in razume (npr. tretjina, polovica, tri četrtine …). Uporablja ulomke kot merska števila. • Dijak pozna decimalne številke, jih zapiše in prebere. • Dijak izrazi ulomek z decimalno številko, razlikuje končna in periodična decimalna števila in pretvarja decimalna števila v desetiški ulomek. • Dijak pozna in razume pojem odstotek in ga poveže z odnosom med deležem in celoto. Ta odnos predstavi s sliko, ulomkom in odstotkom. • Dijak pozna, razume in uporablja pojem razmerje v različnih kontekstih in situacijah.

Primer – matematika (Gagne)

Strokovno teoretična znanja Vsebinski sklop podvozje • proučiti tehnično in tehnološko dokumentacijo ter tehnična navodila; • izvajati redna vzdrževalna dela na pnevmatskih delih, sklopih in sistemih; • poznati pnevmatske sisteme, naprave in sklope • oceniti obseg in vrste poškodb, napak in okvar ter ugotoviti njihove vzroke z metodično preiskavo; • obvladati postopek za presojo stopnje obrabe in uporabnosti posameznih delov ob upoštevanju optimalnega delovanja, obremenljivosti in priporočljivosti preventivnega pregleda; • montirati in testirati dodatne sisteme na krmilnih mehanizmih ali podvozju; • poznati postopke izdelave in zgradbo pnevmatik ter vlogo in obremenitev pnevmatik pri vožnji; • poznati tehnologijo obnove tekalne površine pnevmatik; • ugotoviti napake na pnevmatikah in platiščih, določiti potek popravila ali menjave po proizvajalčevih priporočilih; • izvajati popravila pnevmatik, montirati pnevmatike in uravnotežiti kolesa; • svetovati stranki pri izbiri pnevmatik in platišč glede na tehnična navodila in predpise; • kontrolirati funkcijske sposobnosti motornega vozila pri prevzemu in predajo (testna vožnja); • uporabljati diagnostično rutino pri omejevanju in določanju napak; • vrednotiti rezultate meritev ter ugotoviti stanje izmerjenih elementov, sklopov in sistemov.

Strokovno teoretična znanja Skupna poglavja strojništva • Uporaba različnih vrst kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave leteh • samostojno uporabiti različno ročno in električno orodje za dela v poklicu; • samostojno ter varno uporabiti mehanske in električne priprave in naprave za delo in servisiranje; • Uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije, uporaba orodja in opreme v delavnicah ter izvajanje meritev • brati tehnična navodila, predpise, električne, hidravlične in pnevmatične sheme ter tehnično dokumentacijo; • pripraviti opremo in orodje; • izpolniti delovno dokumentacijo in izdelati poročila; • načrtovati, oceniti in izmeriti kakovost dela in ovrednotiti rezultate svojega dela. • Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za pridobivanje, vrednotenje, obdelavo in predstavitev različnih vrst podatkov • uporabljati informacijsko tehnologijo;

Strokovno teoretični predmeti - vsebinski sklopi, moduli Poznavanje Kriteriji Področja Tehnologija materialov in predelave Regulacija in krmiljenje Elementi in konstrukcije, delovanje Teh. tehnološka dokumentacija in predpisi Vzdrževanje Informacijska tehnologija Razumevanje Uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje

Zakaj področja, kriteriji in opisi dosežkov (standardi) 1. Kaj je space shutlle? 2. Kakšna je razlika med space shutllom in Boingom 737? 3. Kaj je skupnega space shutllu in Boingu 737? 4. Ali je space shutlle: a/prevozno sredstvo b/ prometno sredstvo c/ prevozno in prometno sredstvo Utemeljite svoj odgovor! Kaj pa skiro? 5. Kako s skupnim imenom poimenujemo skiro, rolerje, kotalke? Utemeljite svoj odgovor! 6. Če motorju z notranjim izgorevanjem zmanjšamo dotok zraka se bo njegova moč: a/ zmanjšala b/ povečala c/ ostala enaka 7. Kaj bi se zgodilo, če bi zmanjkalo nafte? Če bi zamenjali rdečo in zeleno luč na semaforju? 8. Ali bi to bilo dobro ali slabo? Utemeljite svoj odgovor!

Ø Po stopnicah taksonomije – do kritičnega mišljenja ZakajØ taksonomije Opazovati, poimenovati, opisovati. . . da poznamo Ø Primerjati, analizirati skupne in različne značilnosti … da razumemo odnose Ø Razvrščati in uvrščati v splošnejše kategorije. . . da razumemo pojme Ø Napovedovati možne izide in ugotavljati pravilnost napovedi. . . da razumemo pojave, zakonitosti, teorije Ø Sintetizirati v spremenjenih okoliščinah. . . da znamo ustvarjati novo in uporabljati na nove načine; Ø Vrednotiti možne posledice iz različnih perspektiv. . . in ugotoviti: Ø Da nič na tem svetu ni samo dobro ali samo slabo – kar ni nič drugega kot kritično mišljenje.

Seminarske in raziskovalne naloge