Preverjanje ocenjevanje doloanje minimalnih standardov Nartovanje unih situacij

Preverjanje, ocenjevanje, določanje minimalnih standardov Načrtovanje učnih situacij Vladimir Milekšič, ZRSS

Minimalni standardi • Minimalni standardi so znanja, spretnosti in veščine, ki jih dijak mora obvladati za zadostno oceno oziroma za še zadovoljivo nadaljnje sledenje pouku pri določenem predmetu. • To je tisto, čemur učitelji rečejo: » To pa dijak mora znati, če hoče na tem področju nadgrajevati znanje «. Ali pa drugače rečeno: » To pa je tisti minimum, ki ga mora izkazati, da lahko napreduje «.

Opredelitev minimalnih standardov Znanje, spretnosti in veščine (širše kompetence), ki še omogočajo – korektno izvedbo določene delovne naloge oziroma • Znanja, spretnosti in veščine ki še omogočajo korektno izvedbo določene delovne naloge – sledenje pouku pridobivanju novih znanj, spretnosti in veščin (širše kompetenc) • (minimalni standard določenega učnega sklopa predstavlja predznanje nadaljnjega učenja)

Minimalni standardi znanja, preverjanje in ocenjevanje • Minimalni standardi so pogoj za kriterijsko preverjanje in ocenjevanje (za razliko od normativnega ocenjevanja) • Koncepta določanja minimalni standardov ni mogoče opredeliti ločeno od koncepta preverjanja in ocenjevanja. • Preverjanje in ocenjevanje (notranje) sta sestavini pouka in sta vezani na organizacijo in potek učenja ter poučevanja.

Učni sklop in minimalni standardi • Če preverjanje in ocenjevanje opravljamo ob zaključenem učnem sklopu, potem je logično, da so kriteriji in standardi za preverjanje in ocenjevanje vezani na učni sklop (in ne na letnik ali pa več let določenega predmeta). • Smernice za oblikovanje izvedbenega kurikula za srednje strokovne in poklicne šole priporočajo načrtovanje pouka na osnovi učnih tem ali učnih situacij. • Načela načrtovanja je potrebno pogledati v smernicah …

Pristopi k načrtovanju učnih sklopov • Glede na različno strukturiranje učne teme oziroma učne situacije (glej Smernice …) je logika načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in s tem tudi določanja minimalnih standardov) nekoliko drugačna. • Ne glede na razlike med učnimi situacijami in učnimi temami lahko za izhodišče preverjanja in ocenjevanja (in s tem določanja minimalnih standardov) uporabimo koncept opredeljevanja področij, kriterijev in opisnikov: – področja preverjanja in ocenjevanja – kriteriji preverjanja in ocenjevanja na opredeljenem področju – opisniki oziroma opisi dosežkov po določenih kriterijih

Minimalni standardi in opisi dosežkov • Standardi znanja (in tudi minimalni standardi) se “skrivajo” v opisih dosežkov (opisi dosežkov so opisi kakovosti doseženega znanja, spretnosti in veščin glede na izbrani kriterij: od optimalnega do minimalnega standarda).

Postopek določanja minimalnih standardov • 1. korak: Načrtovanje učnega sklopa (kaj naj bi dijaki znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi učnega sklopa). • korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnega standarda). • korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov) na posameznih področjih. • 2. korak: Določanje minimalnih standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. • (3. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo dijaki dokazali usvojenost znanja (na določeni taksonomski stopnji) in obvladovanje spretnosti in veščin).

Načrtovanje učnih situacij (realnih delovnih nalog) • Učna situacija izhaja iz realnih delovnih nalog, problemov, opravljanje katerih je cilj izobraževanja. • Različni predmeti in področja prispevajo tista znanja s svojega področja, potrebna za opravljanje realne delovne naloge. • “Ko pa pristopamo pragmatično (z namenom usposobiti dijake za opravljanje določenih dejavnosti, storitev ipd. – ko povezujemo mentalne in psihofizične spretnosti in različna znanja z namenom usposobitve za delovanje), potem se lahko namesto izraza učna enota uporablja izraz učna situacija. « (Smernice za oblikovanje …)

• Na osnovi programa izobraževanja in usposabljanja načrtujemo posamezne učne situacije. To načrtovanje obsega: Načrtovanje – Analizo celote delovnih nalog delovnega procesa), izbira in opredelitev posameznih delovnih nalog; – Analizo delovne naloge (učne situacije) – Načrtovanje ciljev usposabljanja za vsako učno situacijo (kaj naj bi udeleženci znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi posamezne učne situacije); – Načrtovanje izvedbe izobraževanja in usposabljanja (didaktika, ergodidaktika); – Načrtovanje tehnologije in pripomočkov (orodja, stroji, naprave, teh. -tehnološka dokumentacija, …); – Načrtovanje preverjanja (spremljanja) in ocenjevanja, – Načrtovanje evalvacije.

Načrtovanje učne situacije (rezultat) • • Primer: Program: ZDRAVSTVENA NEGA Učna situacija (delovna naloga): ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI VZDRŽEVANJU NORMALNE TELESNE TEMPERATURE • • Znanja, spretnosti in veščine (širše kompetence) Postopki dela: – Ugotavljanje negovalnih potreb – Načrtovanje – Priprava pripomočkov, prostora, izvajalca, bolnika – Izvedba – Ureditev po opravljeni zdravstveno negovalni intervenciji – Poročanje in dokumentiranje • Uporaba pripomočkov: - termometer za merjenje telesne temperature pod pazduho, staničevina, posodico za uporabljen termometer, ledvička, razkužilni robčki – termometer za rektalno merjenje telesne temperature, zaščitna folija za termometer, rokavice, vazelin, loparček, staničevina, ledvička za uporabljen termometer, ledvička za odpadke, razkužilni robčki, rdeče pisalo, ravnilce. – termometer za merjenje telesne temperature v ušesu, ušesni nastavek za termometer, ledvička, papirnati robčki, rdeč svinčnik, ravnilce. • Uporaba dokumentacije: – Zdravstveno negovalna dokumentacija – beleženje – Temperaturni list – Navodila proizvajalca

Načrtovanje učne situacije (rezultat) Pripadajoča strokovno teoretična znanja • Anatomija in fiziologija – Center za uravnavanje telesne temperature v možganih – Procesi v telesu in delovanje organov pri povišani, znižani temperaturi – Koža: znojenje – uravnavanje telesne temperature z znojenjem – Potreba po vnosu tekočine zaradi dehidracije (izsušitve) • Patologija – Poškodba centra za uravnavanje telesne temperature – posledica povišana telesna temperatura – Podhladitev – pravilno ogrevanje telesa – Vzroki za nastanek povišane telesne temperature: bakterije, tuja beljakovina… • Biologija in mikrobiologija – Proces aerobne razgradnje ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija • Zdravstvena nega in prva pomoč – Dejavniki, ki vplivajo na telesno temperaturo in znojenje – Vrednosti telesne temperature in odstopanja – Načini merjenja telesne temperature – Znaki, ki spremljajo povišano oz. znižano telesno temperaturo ter ustrezno ukrepanje – Negovalni problemi, cilji in negovalne intervencije pri aktivnosti vzdrževanja normalne telesne temperature in znojenja – Ustrezna dokumentacijo • Etika in komunikacija – Temeljne naloge in odgovornosti zdravstvenega tehnika Pripadajoča splošno teoretična znanja • Fizika: – Temperatura, toplota, merske enote °C, F, K, – Razlika med temperaturo, notranjo energijo, toploto • Kemija: – Katabolizem • Matematika: – Delo s podatki, grafi (zapis v mrežo temperaturnega lista) • Slovenščina: – Besedno in pisno izražanje • Angleščina: – Posredovanje podatkov v tujem jeziiku • Geografija: – Vpliv podnebja (klima) na uravnavanje telesne temperature, suha, vlažna vročina; oblačenje – (Za opredelitev minimalnih standardov na področju splošno in strokovno teoretičnih znanj katalogi ne zadostujejo)

Integrirane ključne kvalifikacije • Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave – Uporaba zaščitnih sredstev – Ravnanje z odpadnimi materiali • Podjetniško vedenje in spretnosti – Odzivnost • Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje – Spremljanje razvoja področja • Socialne spretnosti – Zanesljivost – Odgovornost • Komunikacijske spretnosti – Komunikacija z bolnikom – Komunikacija s sodelavci • Informacijsko-komunikacijska pismenost – Uporaba računalniško krmiljenih strojev za diagnostiko

Struktura programov • Poklicno generične in poklicno specifične kompetence Področja: – Postopki dela, uporaba strojev, orodij in naprav – Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije Splošne – Pripadajoče strokovno teoretično znanje (ključne) – Pripadajoče splošno teoretično znanje kompetence – Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave – Podjetniško vedenje in spretnosti – Razvoj in izpopolnjevanje – Socialne spretnosti Integrirane – Komunikacijske spretnosti ključne – Informacijsko-komunikacijska pismenost kvalifikacije

• Fizika: – Temperatura, toplota, merske enote °C, F, K, Pripadajoča splošno teoretična znanja – Razlika med temperaturo, notranjo energijo, toploto • Kemija: – Katabolizem • Matematika: – Delo s podatki, grafi (zapis v mrežo temperaturnega lista) • Slovenščina: – Besedno in pisno izražanje • Angleščina: – Posredovanje podatkov v tujem jeziiku • Geografija: – Vpliv podnebja (klima) na uravnavanje telesne temperature, suha, vlažna vročina; oblačenje

Primer • Program: Zdravstvena nega SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREDMETI • Predmet: Fizika • Učni sklop: Temperatura in toplota • Načrtovanje učnega sklopa • Znanje, spretnosti in veščine (kaj naj bi dijaki ob koncu obravnave učnega sklopa znali, zmogli, obvladali). • Opozorilo: • Za strukturiranje znanja, spretnosti in veščin uporabljamo različne taksonomije (ali tudi ne). Upoštevati je potrebno, da so za različne predmete/področja uporabne različne taksonomije. • Za družboslovje in naravoslovje smo izbrali Bloomovo in Marzanovo taksonomijo (lahko bi pa tudi kakšno drugo)

• Anatomija in fiziologija – Center za uravnavanje telesne temperature v možganih – Procesi v telesu in delovanje organov pri povišani, znižani temperaturi – Koža: znojenje – uravnavanje telesne temperature z znojenjem – Potreba po vnosu tekočine zaradi dehidracije (izsušitve) Patologija – Poškodba centra za uravnavanje telesne temperature – posledica povišana telesna temperatura – Podhladitev – pravilno ogrevanje telesa – Vzroki za nastanek povišane telesne temperature: bakterije, tuja beljakovina… Biologija in mikrobiologija – Proces aerobne razgradnje ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija Zdravstvena nega in prva pomoč – Dejavniki, ki vplivajo na telesno temperaturo in znojenje – Vrednosti telesne temperature in odstopanja – Načini merjenja telesne temperature – Znaki, ki spremljajo povišano oz. znižano telesno temperaturo ter ustrezno ukrepanje – Negovalni problemi, cilji in negovalne intervencije pri aktivnosti vzdrževanja normalne telesne temperature in znojenja – Ustrezna dokumentacijo Etika in komunikacija – Temeljne naloge in odgovornosti zdravstvenega tehnika Pripadajoča strokovno teoretična znanja • •

1. korak: Načrtovanje učne situacije (rezultat) • • Primer: Program: Avtoserviser Učna situacija (delovna naloga): Servisiranje koles Znanja, spretnosti in veščine (širše kompetence) Postopki dela: – dvig vozila – demontaža koles – kontrola pritiska v pnevmatikah – kontrola centriranosti – pregled koles – montaža koles – spust vozila Uporaba strojev, orodij in naprav: – dvigalka – pnevmatični ključ – manometer – kompresor – centrirni stroj – klešče, kladivo Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije: – priročnik za določanje pritiska v pnevmatikah – prospekti za kolesa in pnevmatike

Pripadajoča strokovno teoretična znanja • poznati postopke izdelave in zgradbo pnevmatik ter vlogo in obremenitev pnevmatik pri vožnji; • poznati tehnologijo obnove tekalne površine pnevmatik; • ugotoviti napake na pnevmatikah in platiščih, določiti potek popravila ali menjave po proizvajalčevih priporočilih; • izvajati popravila pnevmatik, montirati pnevmatike in uravnotežiti kolesa; • svetovati stranki pri izbiri pnevmatik in platišč glede na tehnična navodila in predpise; Pripadajoča splošno teoretična znanja Naravoslovje • Snov: razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi • uporabljajo preprosto kemijsko terminologijo in znake za nevarne snovi • Polimeri: spozna naravne in sintezne polimere; spozna vplive polimerov na okolje • Ekologija: razumejo osnovne procese kroženja snovi (biogeokemična kroženja) v naravi; Družboslovje • Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj: predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu • opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino Slovenščina • Berejo krajša, manj zahtevna besedila: opis predmeta/kraja/poti, delovnega postopka; navodilo za delo; opis naprave in njenega delovanja; delovni dnevnik; strokovno poročilo; zapisnik; • Dijaki/-nje tvorijo nekatera strokovna in publicistična besedila: opis predmeta, opis delovnega postopka, navodilo za delo, opis naprave in njenega delovanja; delovni dnevnik, strokovno poročilo Matematika • Racionalna in realna števila: ulomki kot dele celote, jih zapiše in razume (npr. tretjina, polovica, tri četrtine …). Uporablja ulomke kot merska števila; pozna decimalne številke, jih zapiše in prebere; izrazi ulomek z decimalno številko, razlikuje končna in periodična decimalna števila in pretvarja decimalna števila v desetiški ulomek; pozna in razume pojem odstotek in ga poveže z odnosom med deležem in celoto. Ta odnos predstavi s sliko, ulomkom in odstotkom.

Integrirane ključne kvalifikacije Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave Uporaba zaščitnih sredstev Ravnanje z odpadnimi materiali (pnevmatike, olja, itn) Podjetniško vedenje in spretnosti Odzivnost Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje Spremljanje razvoja pnevmatik Socialne spretnosti Zanesljivost Odgovornost Komunikacijske spretnosti Komunikacija s stranko Komunikacija s sodelavci Informacijsko-komunikacijska pismenost Uporaba računalniško krmiljenih strojev za diagnostiko

2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja: • Področja – Postopki dela, uporaba strojev, orodij in naprav – Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije – Pripadajoče strokovno teoretično znanje – Pripadajoče splošno teoretično znanje – Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave – Podjetniško vedenje in spretnosti – Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje – Socialne spretnosti – Komunikacijske spretnosti – Informacijsko-komunikacijska pismenost

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja na posameznih področjih • Področje – Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav • Kriteriji (npr. ): – PRAVILNOST – pravilnost izvajanja postopkov dela ter rabe strojev, orodij in naprav; Aktivna zavzetost za zmanjševanje napak, ne ponavljanje večkrat istih napak. – NATANČNOST – Natančno upoštevanje vrstnega reda uporabe vseh postopkov, strojev, orodij in naprav, natančnost pri postopkih in uporabi (ni površnosti); – TEMPO/DINAMIKA/HITROST – Opravljanje nalog v skladu s časovnimi normami (ali hitreje) ob upoštevanju kvalitete; – KONCENTRIRANOST/VZDRŽLJIVOST/VZTRAJNOST – usmerjenost na delovno nalogo, zunanji moteči dejavniki ne vplivajo na opravljanje naloge.

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja na posameznih področjih • • • Področje: – Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije: Kriterij (npr): – PRAVILNOST – pravilnost razumevanja in uporabe ter izdelave tehnično- tehnološke dokumentacije. Področje: – Raba pripadajočega strokovno teoretičnega znanja Kriterij (npr. ): – STOPNJA USVOJENOSTI (TAKSONOMSKA STOPNJA) – koliko pozna, razume in/ali uporablja strokovno teoretično znanje. Področje: – Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave Kriterij (npr. ): – STOPNJA USVOJENOSTI – koliko pozna, razume in uporablja ukrepe za varstvo pri delu.

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja na posameznih področjih • Področje: – Podjetniško vedenje in spretnosti • Kriteriji (npr): – PROAKTIVNOST - Sposobnost videti delo in ga samoiniciativno opraviti, čeprav ni neposredno dodeljeno. Iskanje in predlaganje novih rešitev, produktov, možnosti novih sodelovanj in povezovanj. Predlaga in/ali vnaša izboljšave v delovne procese. – ORGANIZIRANOST - Sposobnost planiranja in razdelitve zahtevnih nalog v enostavnejše, načrtovanje časovnih virov. Organizacija delovnega procesa z namenom racionalizacije. – UČINKOVITO REŠEVANJE PROBLEMOV - Sposobnost analiziranja stanja, diagnosticiranja, predlaganje optimalne ustrezne rešitve in izvajanje aktivnosti. Odloča se na podlagi znanih dejstev in argumentov –izbira najboljše alternative; zmožnost podajanja strokovnih argumentov za svoje odločitve; odločitve so optimalne za družbo in sodelavce. • Področje – Razvoj in izpopolnjevanje • Kriteriji (npr. ): – SAMOINICIATIVNOST/MOTIVIRANOST – pripravljenost za nenehno izpopolnjevanje lastnega znanja, samoiniciativno slednje aktualnim informacijam s področja, delitev znanja z drugimi udeleženci.

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja na posameznih področjih • Področje – Socialne spretnosti • Kriteriji (npr. ): – ZANESLJIVOST IN ODGOVORNOST - Dosledno držanje dogovorov, pravil, obveznosti in prevzemanje odgovornosti za realizacijo le-teh. Sledenje dogovorjenim pravilom in postopkom; pravočasno in kakovostno opravljanje naloženih nalog in njihovo dokumentiranje. – ODZIVNOST - Se odziva hitro in primerno; odziv je učinkovit in konstruktiven. Pomaga na zahtevo; ponudi in sprejme pomoč; pripravljen je dodatno delati v neugodnem delovnem času; samoiniciativno se loti dodatnega dela; sam si najde in opravi delo, tudi če mu ni izrecno dodeljeno; sodeluje pri reševanju zapletov (nenadnih, nepričakovanih) in predlaga rešitve – TIMSKO DELO – Sposobnost sodelovanja z drugimi, prepoznavanje dobrih lastnosti v drugih in sprejemanje drugačnosti, zmožnost vzpostavljanja identitete » mi «, izpolnjevanja obljub in zavez do drugih članov tima. – KRITIČNOST/SAMOKRITIČNOST – Ustrezno sprejemanje in podajanje kritike in pohvale v paketu z nagradami in sankcijami; prepoznavanje izstopajočih dosežkov, spremljanje in vrednotenje rezultatov dela drugih.

3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja na posameznih področjih • Področje – Komunikacijske spretnosti • Kriteriji (npr): – KOMUNIKACIJA S STRANKO - Komunicira korektno, jasno in razumljivo, prilagaja komunikacijo glede na stranko, preverja razumevanje (ali je sogovornik razumel povedano), identifikacija problema/potrebe, ki ga ima stranka, predlaganje rešitve/reševanje problema, pri reševanju problemov je usmerjen na zadovoljstvo stranke. – KOMUNIKACIJA S SODELAVCI – razumevanje delovnega naloga, dokumentiranje opravljenega dela. • Področje – Informacijsko-komunikacijska pismenost • Kriteriji (npr. ) – NATANČNOST – natančnost odčitavanja pri meritvah pri uporaba računalniško krmiljenih strojev in naprav

4. korak: Določanje minimalnega standarda znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. • Po usvajanju predvidenega znanja, spretnosti in veščin od dijaka ob koncu pričakujemo, da bo samostojno opravil servisiranje kolesa (stranka bo vozilo prevzela in se varno odpeljala). Glede na to zahtevo postavljamo minimalni standard na posameznih področjih po vnaprej določenih kriterijih. • • Področje Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav Kriteriji : PRAVILNOST – pravilnost izvajanja postopkov dela ter rabe strojev, orodij in naprav; aktivna zavzetost za zmanjševanje napak, ne ponavljanje večkrat istih napak. Opis dosežka •

Minimalni standard: Delovni postopek z uporabo potrebnih orodij, strojev in naprav izvaja brez napak, tekoče, brez nujnosti korekcij. • Konkretizacija minimalnega standarda • Zavarovati vozilo proti zdrsu (potegniti ročno zavoro in podložiti nasprotna kolesa na zunanji strani). Na nepodloženi strani postaviti pravilno dvigalko pod vozilo in dvigniti vozilo. Odviti vijake in sneti eno kolo za drugim, označiti kolo, ki je bilo zadaj. Položiti eno kolo na delovno mizo in preveriti pritisk (z manometrom) glede na predpise tovarne (z uporabo tovarniškega prospekta). Kolo pritrditi v centrirni stroj in spustiti zaščitni okvir, statično in dinamično centrirati kolesa (po potrebi pritrditi uteži in paziti, da so prav nameščene in trdno pritrjene). Vizualna kontrola koles in pnevmatike in odprava morebitnih napak in poškodb. Po potrebi menjati položaj koles (spredaj-zadaj), pri radialnih gumah je dovoljena stranska (ne križna) menjava koles. Pritrditev sprednjega in nato zadnjega kolesa na vozilo (križna oz. diagonalna pritrditev na posameznih kolesih). Spust vozila (pri ročni dvigalki se postopek ponovi na drugi strani vozila).

Odvisnost minimalnih standardov od kriterijev • Področje • Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav • Kriterij: – Natančnost – – – Postavljanje dvigalke pod vozilo Preverjanje pritiska Centriranja in pritrjevanja uteži Vizualna kontrola pnevmatik Pritrditev koles Spust vozila

Odvisnost minimalnih standardov od kriterijev • Področje • Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav. • Kriteriji : – TEMPO/DINAMIKA/HITROST – Opravljanje nalog v skladu s časovnimi normami (ali hitreje) ob upoštevanju kvalitete. • Minimalni standard – Servisiranje koles opravi v 25 minutah.

Pripadajoča splošno teoretična znanja Naravoslovje • SNOV • načrtno zbirajo podatke in informacije o snoveh glede na izvor in lastnosti; iščejo in vrednotijo kemijske in sorodne informacije o snoveh iz različnih virov z uporabo informacijske tehnologije • razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi • preučujejo agregatna stanja snovi • uporabljajo preprosto kemijsko terminologijo in znake za nevarne snovi • POLIMERI • eksperimentalno in z uporabo različnih virov preučujejo zgradbo in lastnosti polimerov ter njihovo uporabnost in vpliv na okolje • spozna naravne in sintezne polimere • spozna vplive polimerov na okolje • EKOLOGIJA • razumejo osnovne procese kroženja snovi (biogeokemična kroženja) v naravi; • ob primeru iz okolice razložijo ekološko zaporedje; predvidijo možnosti in čas, potreben za sanacijo škode ter vzpostavitev ekoloških funkcij v ekosistemih

Pripadajoča splošno teoretična znanja • • • Družboslovje Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj ugotoviti glavne ekološke probleme sodobnega sveta, predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino razumeti problematičnost pojmovanja razvoja s stališča človekovega vpliva na okolje in posledic za človekovo življenje (problem ekonomskega razvoja, izrabe surovin, zdravja ljudi, neenakega dostopa do neoporečnih vodnih virov …) in razumeti vzroke ekoloških problemov in posegov v naravo (ekonomska rast, potrošništvo, rast populacije, kulturni vzorci) razumeti različen odnos do okolja glede na kulturno različnost, zgodovinski razvoj, pripadnost različnim družbenim skupinam in različne interese razumeti zgodovinsko težo postavljanja človeka v vlogo gospodarja narave razumeti, da imajo sodobni ekološki problemi svoje korenine v začetkih industrializacije* spoznati prednosti in slabosti, ki jih prinaša gospodarski razvoj (v svetu in domačem okolju) spoznati ukrepe za odgovorno ravnanje z okoljem, organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, ter prizadevanja za sonaravni razvoj uporabiti preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; s pomočjo izbranih primerov ugotoviti vpliv naravnih nesreč na pokrajino in prebivalstvo

Bloomova taksonomija – področje znanja

Marzanova taksonomija – področje spretnosti in veščin

Pripadajoča splošno teoretična znanja Slovenščina Berejo krajša, manj zahtevna besedila. • opis predmeta/kraja/poti, delovnega postopka; navodilo za delo; opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik; strokovno poročilo; zapisnik; • vest o zanimivostih; pripovedi o življenju znanih Slovencev ter drugih znanih osebnosti; • mali oglas; reklama. Po branju • navedejo bistvene podatke (tudi iz nebesednih delov besedila, npr. iz preglednic, grafov ipd. ); • ustno obnovijo vsebino; • ob pomoči učitelja vrednotijo besedilo (dobro/slabo, resnično/neresnično, prav/narobe), tudi glede na svoje predznanje (primerjajo ga z drugimi znanimi besedili); • podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo bistvene značilnosti besedilne vrste – tako si uzaveščajo zgradbo besedilne vrste in tudi njeno zunanjo oblikovanost; • povedo, kaj je reklamirano/ponujeno in kaj je o tem povedano; • prepoznajo besedni in nebesedni del reklame/ponudbe in vrednotijo njuno vlogo; • ugotavljajo, kaj je želel sporočevalec doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval; • skušajo besedilo kritično ovrednotiti. Dijaki/-nje tvorijo nekatera strokovna in publicistična besedila. • opis predmeta, opis delovnega postopka, navodilo za delo, opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik, strokovno poročilo

Primer – slovenščina (materinščina)

Pripadajoča splošno teoretična znanja Matematika • Racionalna in realna števila • Dijak pojasni ulomke kot dele celote, jih zapiše in razume (npr. tretjina, polovica, tri četrtine …). Uporablja ulomke kot merska števila. • Dijak pozna decimalne številke, jih zapiše in prebere. • Dijak izrazi ulomek z decimalno številko, razlikuje končna in periodična decimalna števila in pretvarja decimalna števila v desetiški ulomek. • Dijak pozna in razume pojem odstotek in ga poveže z odnosom med deležem in celoto. Ta odnos predstavi s sliko, ulomkom in odstotkom. • Dijak pozna, razume in uporablja pojem razmerje v različnih kontekstih in situacijah.

Primer – matematika (Gagne)

Pripadajoča strokovno teoretična znanja Vsebinski sklop podvozje • proučiti tehnično in tehnološko dokumentacijo ter tehnična navodila; • izvajati redna vzdrževalna dela na pnevmatskih delih, sklopih in sistemih; • poznati pnevmatske sisteme, naprave in sklope • oceniti obseg in vrste poškodb, napak in okvar ter ugotoviti njihove vzroke z metodično preiskavo; • obvladati postopek za presojo stopnje obrabe in uporabnosti posameznih delov ob upoštevanju optimalnega delovanja, obremenljivosti in priporočljivosti preventivnega pregleda; • montirati in testirati dodatne sisteme na krmilnih mehanizmih ali podvozju; • poznati postopke izdelave in zgradbo pnevmatik ter vlogo in obremenitev pnevmatik pri vožnji; • poznati tehnologijo obnove tekalne površine pnevmatik; • ugotoviti napake na pnevmatikah in platiščih, določiti potek popravila ali menjave po proizvajalčevih priporočilih; • izvajati popravila pnevmatik, montirati pnevmatike in uravnotežiti kolesa; • svetovati stranki pri izbiri pnevmatik in platišč glede na tehnična navodila in predpise; • kontrolirati funkcijske sposobnosti motornega vozila pri prevzemu in predajo (testna vožnja); • uporabljati diagnostično rutino pri omejevanju in določanju napak; • vrednotiti rezultate meritev ter ugotoviti stanje izmerjenih elementov, sklopov in sistemov.

Pripadajoča strokovno teoretična znanja Skupna poglavja strojništva • Uporaba različnih vrst kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave leteh • samostojno uporabiti različno ročno in električno orodje za dela v poklicu; • samostojno ter varno uporabiti mehanske in električne priprave in naprave za delo in servisiranje; • Uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije, uporaba orodja in opreme v delavnicah ter izvajanje meritev • brati tehnična navodila, predpise, električne, hidravlične in pnevmatične sheme ter tehnično dokumentacijo; • pripraviti opremo in orodje; • izpolniti delovno dokumentacijo in izdelati poročila; • načrtovati, oceniti in izmeriti kakovost dela in ovrednotiti rezultate svojega dela. • Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za pridobivanje, vrednotenje, obdelavo in predstavitev različnih vrst podatkov • uporabljati informacijsko tehnologijo;

Strokovno teoretični predmeti - vsebinski sklopi, moduli Poznavanje Kriteriji Področja Tehnologija materialov in predelave Regulacija in krmiljenje Elementi in konstrukcije, delovanje Teh. tehnološka dokumentacija in predpisi Vzdrževanje Informacijska tehnologija Razumevanje Uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje

Zaključek • Prikazana metoda načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov), prikazana skrajšano v tem obrazcu, je splošno uporabna v vseh programih, v vseh letnikih in pri vseh učnih situacijah (delovnih nalogah). • Kaj je skupno? • Metoda je zasnovana na enak način (področja vključujejo poklicno specifične, poklicno generične kompetence ter integrirane ključne ter ključne kompetence), kot so zasnovani vsi programi poklicnega izobraževanja. • Kaj je različno? • Pri različnih nalogah se spreminjajo kriteriji in seveda opisi dosežkov (in s tem tudi minimalni standardi)