USTNO OCENJEVANJE ZNANJA Nada Holc o ocenjevanju znanja

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Nada Holc o ocenjevanju znanja: • Upoštevanje učenca pomeni, da smemo ocenjevati šele, ko so učenci na to pripravljeni. • Učitelj naj v ocenjevanje vključi » končni rezultat « – to, kar učenci po nekem časovnem obdobju v ciljnem jeziku razumejo (slišano ali prebrano) ali kar znajo izraziti oz. sporočiti. • Pri ocenjevanju upoštevamo postopnost in naravni red usvajanja ciljnega jezika, to je od recepcije preko reprodukcije do vodene in končno samostojne produkcije. • Glede na etiko ocenjevanja naj bi učitelj vedno ocenil učenčevo najboljšo predstavitev znanja po načelu Iščem znanje, ne neznanje.

• Pri vrednotenju govorne kompetence ocenjujemo gladkost govora, samostojnost in jasnost izražanja misli, ustrezno uporabo komunikacijskih strategij, ustreznost govora glede na sogovornika, sporočilni namen, poznavanje teme, bogastvo in ustrezno rabo besedišča, izgovorjavo in slovnično pravilnost. • Na ustno ocenjevanje se mora izpraševalec prav tako temeljito pripraviti kot na pisno, npr. vnaprej določiti ocenjevalne kriterije in točkovnik za ovrednotenje. • Upoštevati je treba zunanje okoliščine, ki vplivajo na veljavnost in zanesljivost preizkusa znanja (učenčeve osebnostne lastnosti, vzdušje, hrup, sogovornik…). • Učitelj si mora pridobiti tehnike spraševanja. • Preveliko število kriterijev je neprimerno, saj jih izpraševalec ne more spremljati. • Iztočnica (slikovno gradivo) mora biti otroku blizu. • Preverjamo samo govorno kompetenco, ne pa še drugih, splošnih znanj.

PRIMER OCENJEVANJA S KRITERIJI IN Z OPISNIKI

Posamezne opisne kriterije lahko razgradimo še naprej v opisnike (deskriptorje), ki še bolj konkretno opredeljujejo kriterije oz. povedo, na kakšen način jim mora biti zadoščeno. KRITERIJI Sposobnost tekočega izražanja / vsebina opisnik 3 2 - Učenec govori tekoče, razen - Govori tekoče, občasno naravnega omahovanja. prisotno zatikanje. - Sporočilni namen je jasen. - Sporočilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedišče - Uporablja ustrezno bogato, - Uporablja ustrezno raznoliko besedišče. V govor vključi večino novih besed nekaj na novo usvojenih (iz učnega sklopa) in jih besed učnega sklopa, in jih uporabi v stavkih. Jezikovna pravilnost - Ustrezno tvori in uporablja slovnične strukture. Izgovorjava - Izgovorjava je razumljiva, blizu naravnemu govorcu. opisnik 1 - Potrebuje dodatno podporo, moteči premori. - Sporočilni namen je na več mestih nejasen. - Uporablja skromno, ponavljajoče se, pogosto neustrezno besedišče, le malo je novih besed iz učnega sklopa. Tvori kratke, nepopolne stavke. - Občasno neustrezno tvori in - Pogoste moteče napake pri uporablja slovnične tvorbi in rabi strukture. - Izgovorjava je večinoma razumljiva, le manjša odstopanja, ki ne otežujejo razumevanja. - Izgovorjava precej odstopa od norme in otežuje razumevanje.

KAJ LAHKO OCENJUJEMO? • • • Običajno ustno ocenjevanje (učitelj – učenec), Govorni nastop, Obnova knjige, Predstavitev določene raziskave (npr. učenec naredi raziskavo o gledanju TV in podatke predstavi ostalim – doda svoje mnenje o rezultatih in gledanju TV), Recitacija pesmi (na pamet), Vodenje modne revije (projektno delo) – pripravijo modno revijo, eden ali dva vodita (komentirata), Vodenje likovne ali kakšne druge razstave (učenec vodi skupino in opisuje, kaj vidi), Komentar slišane pesmi (npr. učenec sliši / prebere pesem in jo komentira), Komentar prebranega besedila (ga prebere in takoj komentira, obnovi, ugiba o koncu zgodbe, …), Opis slike (kaj vidi, kaj osebe počnejo, kako se počutijo, ali učenec počne te stvari, kdaj, …), Izražanje mnenj o aktualnih zadevah (problemih, dogodkih, …).

KRITERIJI OCENJEVANJA NA OŠ BELTINCI • • OCENA 1 – NEZADOSTNO Učenec se na učiteljeva vprašanja odziva neverbalno ali s kratkimi enobesednimi odgovori. Včasih vprašanj niti ne razume. Besedišče je skromno (pozna le nekaj besed) in se ves čas ponavlja. Tvori en ali dva preprosta stavka. Napake so pri rabi glagolskih časov. Izjava je včasih nejasna in nepravilna. • • OCENA 2 – ZADOSTNO Učenec pozna osnovno besedišče, ki ga zahtevajo minimalni standardi znanj. Razume učiteljeva vprašanja in zna tvoriti nekaj preprostih stavkov. Učitelj ga ves čas vodi skozi razgovor z dodatnimi vprašanji, saj učenec sam ne razvije teme. Večkrat so prisotne napake pri rabi glagolskih časov in pri izgovorjavi. • • OCENA 3 – DOBRO Učenec ima večji besedni zaklad od minimalnega. Tvori več pravilnih preprostih stavkov, da oblikuje smiselno pripoved o določeni temi. Daljši stavki lahko vsebujejo napake, ki pa ne vplivajo na razumevanje besedila. Možne so tudi napake pri rabi glagolskih časov in pri izgovorjavi. Učenec ne potrebuje več toliko dodatnih vprašanj in je sposoben do določene mere že sam razviti temo. • • OCENA 4 – PRAV DOBRO Učenec je sposoben sam govoriti o določeni temi in poleg preprostih uporablja tudi daljše povedi, ki vsebujejo vezniške besede. Možne so še manjše napake v tvorbi povedi, ki pa so redke. Glagolske če v glavnem pravilno tvori in uporablja. Besedišče je obsežno, vendar včasih še pomanjkljivo. Učitelj ga občasno vodi z dodatnimi vprašanji. Izgovorjava je pravilna in jasna. • • OCENA 5 - ODLIČNO Učenec brez težav razvije temo. Poleg krajših pogosto uporablja tudi daljše povedi, ki vsebujejo vezniške besede. Napak v tvorbi povedi skoraj ni. Besedišče je bogato. Če učenec ne pozna določene besede, jo zna razložiti z drugimi besedami. Dodatna vprašanja so redka. Tudi pri rabi glagolskih časov napak skoraj ni.