Oznaevanje standardov znanj MINIMALNI STANDAR ZNANJ reujejo tudi

Označevanje standardov znanj *MINIMALNI STANDAR ZNANJ ( rešujejo tudi učenci DSP) ** TEMELJNI STANDARD ZNANJ *** ZAHTEVNEJŠI STANDARDI ZNANJ. SLOVENSKO NARODNO GIBANJE V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

V prvi polovici 19. stoletja se je med Slovenci krepila narodna zavest. France Prešeren Odlomek Zdravljice Slovenci so svoje politične zahteve zapisali v prvi program Oglej si priložene slike in reši *1. nalogo v SDZ str. 87. Slovenski časopis katerega urednik je bil Bleiweis

- leta 1867 Za Avstro-Ogrska je bil značilen dualizem (dvovladje). Država je imela skupnega vladarja Franc Jožefa, vsaka polovica pa je imela svojo vlado in državni zbor. V Avstrijskem delu oz. cesarstvu je bilo ponovno dovoljeno politično delovanje, zagotovljena je bila enakopravnost narodov in negovanje narodnega jezika. Te spremembe so omogočile Slovencem, da so okrepili narodno gibanje, kar pomeni, da so se borili za pravice naroda in jezika. Ustanavljali so organizacije in društva.

1. *Pomembno vlogo pri krepitvi slovenske narodne zavesti so imeli v 60. letih 19. stoletja TABORI IN ČITALNICE. (prepiši v zvezek) Oglej si tematsko karto čitalnic in taborov in poišči Sevnico. Kaj ugotoviš? Razmisli, zakaj je bilo v deželi Kranjski najmanj taborov in čitalnic.

PREBERI BESEDILO O ČITALNICAH V mestih in trgih so nastajale čitalnice , ki so bile predvsem zbirališče slovenskih izobražencev, meščanstva pa tudi duhovščine. V njih so budili in utrjevali narodno zavest ter pospeševali uporabo slovenskega jezika. Čitalnice so prirejale » besede «, različne prireditve z gledališkimi igrami, koncerti, govori in predavanji, ki so se po navadi zaključile s plesom in veselico. Leta 1865 je bila čitalnica ustanovljena v Sevnici. V mestih in trgih so bile središče družabnega življenja slovenskega višjega sloja in s kulturnimi prireditvami v čitalnicah se je slovenski jezik vse bolj uvajal v javnosti kot pogovorni jezik srednjega sloja. 2. **Zapiši, kje so ustanavljali čitalnice in kdo se je v njih zbiral? *Kaj so prirejali v čitalnicah in v katerem jeziku?

PREBERI BESEDILO O TABORIH Med leti 1868 in 1871 so v slovenskih deželah organizirali tabore, velika ljudska- politična zborovanja ob nedeljah na prostem. Udeleževala se jih je množica kmetov in malega meščanstva, vodili pa so jih slovenski politiki in poslanci. Politiki so v govorih zahtevali uresničitev programa Zedinjena Slovenija, uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih ter obravnavali gospodarska in socialna vprašanja. ** 3. Zapiši, kaj so bil tabori in v katerih letih so jih organizirali na Slovenskem. Kdo se jih je udeleževal? Katere zahteve so na teh zborovanjih postavljali? Sevniški tabor ** Reši 2. nalogo SDZ str. 88

**4. Ob koncu 19. stoletja sta nastali prvi slovenski politični stranki. V začetku 20. stoletja, z uvedbo splošne volilne pravice(le za moške) v Avstro – Ogrski, je nastala še delavska stranka. a) SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (katoliški tabor); volivci - kmetje, nižji meščani in duhovniki, ki so imeli močno vlogo v stranki; z ustanavljanjem posojilnic in hranilnic so pomagali slovenskemu kmetu b) NARODNA NAPREDNA STRANKA (liberalni tabor); volivci – premožni meščani, vaški veleposestniki c)JUGOSLOVANSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA (delavski tabor); volivci- delavci ** Reši 3. nalogo SDZ str. 88 ter 4. nalogo SDZ str. 90 **5. Ob koncu 19. stoletja so Slovenci v Avstro-Ogrski dosegli več pravic: slovenščina se je govorila v šolah in uradih, več je bilo slovenskih uradnikov, posamezni Slovenci so bili vplivni v politiki ter postali lastniki pomembnih gospodarskih objektov. **6. Nemci, Italijani in Madžari so pospeševali potujčevanje nad Slovenci. Da bi bili v boju proti njim se je pojavila JUGOSLOVANSKA IDEJA, ki je zagovarjala povezovanje Slovencev z drugimi južnoslovanskimi narodi.