Preverjanje ocenjevanje in minimalni standardi znanj spretnosti in

Preverjanje, ocenjevanje in minimalni standardi znanj, spretnosti in veščin

Minimalni standardi • Minimalni standardi so znanja, spretnosti in veščine, ki jih dijak mora obvladati za zadostno oceno oziroma za še zadovoljivo nadaljnje sledenje pouku pri določenem predmetu. • To je tisto, čemur učitelji rečejo: » To pa dijak mora znati, če hoče na tem področju nadgrajevati znanje «. Ali pa drugače rečeno: » To pa je tisti minimum, ki ga mora izkazati, da lahko napreduje «.

Opredelitev minimalnih standardov Znanje, spretnosti in veščine (širše kompetence), ki še omogočajo – korektno izvedbo določene delovne naloge oziroma • Znanja, spretnosti in veščine ki še omogočajo korektno izvedbo določene delovne naloge – sledenje pouku pridobivanju novih znanj, spretnosti in veščin (širše kompetenc) • (minimalni standard določenega učnega sklopa predstavlja predznanje nadaljnjega učenja)

Minimalni standardi znanja, preverjanje in ocenjevanje • Minimalni standardi so pogoj za kriterijsko preverjanje in ocenjevanje (za razliko od normativnega ocenjevanja) • Koncepta določanja minimalni standardov ni mogoče opredeliti ločeno od koncepta preverjanja in ocenjevanja. • Preverjanje in ocenjevanje (notranje) sta sestavini pouka in sta vezani na organizacijo in potek učenja ter poučevanja.

Učni sklop in minimalni standardi • Če preverjanje in ocenjevanje opravljamo ob zaključenem učnem sklopu, potem je logično, da so kriteriji in standardi za preverjanje in ocenjevanje vezani na učni sklop (in ne na letnik ali pa več let določenega predmeta). • Smernice za oblikovanje izvedbenega kurikula za srednje strokovne in poklicne šole priporočajo načrtovanje pouka na osnovi učnih tem ali učnih situacij. • Načela načrtovanja je potrebno pogledati v smernicah …

Pristopi k načrtovanju učnih sklopov • Glede na različno strukturiranje učne teme oziroma učne situacije (glej Smernice …) je logika načrtovanja preverjanja in ocenjevanja (in s tem tudi določanja minimalnih standardov) nekoliko drugačna. • Ne glede na razlike med učnimi situacijami in učnimi temami lahko za izhodišče preverjanja in ocenjevanja (in s tem določanja minimalnih standardov) uporabimo koncept opredeljevanja področij, kriterijev in opisnikov: – področja preverjanja in ocenjevanja – kriteriji preverjanja in ocenjevanja na opredeljenem področju – opisniki oziroma opisi dosežkov po določenih kriterijih

Minimalni standardi in opisi dosežkov • Standardi znanja (in tudi minimalni standardi) se “skrivajo” v opisih dosežkov (opisi dosežkov so opisi kakovosti doseženega znanja, spretnosti in veščin glede na izbrani kriterij: od optimalnega do minimalnega standarda).

Postopek določanja minimalnih standardov • 1. korak: Načrtovanje učnega sklopa (kaj naj bi dijaki znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi učnega sklopa). • 2. korak: Opredelitev področij preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnega standarda). • 3. korak: Določitev kriterijev preverjanja in ocenjevanja (in določanja minimalnih standardov) na posameznih področjih. • 4. korak: Določanje minimalnih (lahko tudi maksimalnega) standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. • (5. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo dijaki dokazali usvojenost znanja (na določeni taksonomski stopnji) in obvladovanje spretnosti in veščin).

Načrtovanje učnih tem in določanje minimalnih standardov

Učna tema • » Termina učna tema (širši pojem) in učna enota (ožji pojem) je smiselno uporabljati takrat, ko načrtujemo pouk teoretskih učnih vsebin «. (Smernice …) • V primeru, ko izvedbeni kurikul šole obsega ločeno pouk splošno izobraževalnih predmetov, strokovno teoretičnih predmetov (SVS) ter praktičnega usposabljanja lahko uporabimo koncept opisnih kriterijev.

Kaj potrebujemo za ocenjevanje • 1. korak: Načrtovanje učnega sklopa (kaj naj bi učenci znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi učnega sklopa). – Opredelitev področij ocenjevanja – Določitev kriterijev ocenjevanja na posameznih področjih. • 2. korak: Določanje minimalnih standardov znanja glede na izbrani kriterij na določenem področju. – Znanja, spretnosti in veščine, nujne za nadaljnje spremljanje pouka in učenje • 3. korak: Oblikovanje nalog, z reševanjem le-teh bodo učenci dokazali usvojenost znanja (kvantiteto in kvaliteto) in obvladovanje spretnosti in veščin.

Katalogi znanj • Informativni (materialni) cilji so, rečeno preprosto, vsebinski cilji. Vsak izobraževalni program mora dijake “opremiti” z ustreznim strokovnim, splošnim in poklicnim znanjem, zato se moramo tako na ravni priprave programa kot vsakokratne učne priprave vprašati, kaj je tisto, kar morajo dijaki obvladati. Gre za materialno osnovno izobraževanja. • Formativni ali funkcionalni cilji obsegajo vrsto veščin, spretnosti, metodoloških postopkov in podobno, kar dejansko predstavlja oblikovanje dijakovih zmožnosti in rabo znanja v delovne in življenjske namene.

Pri načrtovanju učnega sklopa opredelimo: • Katere (in do kakšne stopnje) metodološke postopke bodo učenci obvladali • Katere pojme, pojave, dogodke, zakonitosti, teorije, …. (in do katere stopnje: poznavanja, razumevanja, uporabe, …) bodo učenci znali (vsebinska znanja) • Katere psihomotorične, kognitivne, socialne spretnosti in veščine (in do kakšne stopnje) bodo učenci obvladali • Kakšna stališča in vrednote bodo učenci pridobivali pri pouku

Taksonomije • Za opredelitev vrst in stopenj znanja lahko uporabljamo taksonomije - pri različnih predmetih lahko tudi različne taksonomije, npr. – – – Bloomova taksonomija Marzanova taksonomija Gagne-ova taksonomija TIMSS-ova taksonomija Solo taksonomija …

Bloom-ova taksonomija • • • Znanje (reprodukcija, prepoznavanje). · poznavanje dejstev · poznavanje podatkov · poznavanje imen · poznavanje pojmov · poznavanje metod in tehnik · poznavanje zakonitosti Razumevanje (samostojno prevajanje v drugo simbolično obliko) · razumevanje dogodkov · razumevanje pojavov · razumevanje zvez · razumevanje principov · razumevanje zakonitosti · razumevanje teorij Uporaba (pridobljenih znanj v novih situacijah - reševanje podobnih problemov na osnovi naučenih principov in pojmov) Analiza (dane celote na sestavine in ugotavljanje odnosov med njimi) Sinteza (ustvarjanje nove celote iz prej spoznanih elementov na samosvoj in izviren način. ) Vrednotenje (izražanje sodbe na osnovi lastnih spozanj in izdelanih – notranjih ali

Marzanova taksonomija Vsebinska znanja 1. Pridobivanje in integriranje znanja 1. 1. Deklarativno znanje: · izgrajevanje pomena deklarativnega znanja · organiziranje deklarativnega znanja · uskladiščenje deklarativnega znanja 1. 2. Proceduralno znanja · konstruiranje modelov za proceduralno znanje · oblikovanje proceduralnega znanja · internaliziranje proceduralenega znanja

Marzanova taksonomija Transferna/procesna znanja 1. Kompleksno razmišljanje 1. 1. Razširjanje in izpopolnjevanje znanja · spraševanje · primerjanje · klasificiranje · indukcija · dedukcija · analiza napak · konstruiranje podpore/argumentov, utemeljevanje · abstrahiranje · analiziranje perspektiv 1. 2. Smiselna uporaba znanja · odločanje · raziskovanje · eksperimentiranje · reševanje problemov · invencija

TIMSS-ova taksonomija • • • • • • • 1. Razumevanje: - enostavnih informacij - kompleksnih informacij - tematskih informacij. 2. Teoretiziranje, analiziranje in reševanje problemov: - abstrahiranje in dedukcija znanstvenih principov - uporaba znanstvenih principov za reševanje kvantitativnih problemov - uporaba znanstvenih principov za razlaganje - konstrukcija, interpretacija in aplikacija modelov - sklepanje. 3. Uporaba orodij, rutin, procedur in znanstvenih procesov: - uporaba aparatur, in računalnika - obvladovanje eksperimentiranja - zbiranje podatkov - organiziranje in prikazovanje podatkov - interpretacija podatkov. 4. Raziskovanje v naravi: - opredelitev problema za raziskovanje - načrtovanje raziskav - izvajanje razskave in zbiranje podatkov - interpretacija rezultatov raziskave - formuliranje zaključkov iz raziskave. 5. Komunikacija: - iskanje informacij - posredovanje informacij.

Gagnejeva taksonomija Področja matematičnega znanja oziroma matematično znanje sestoji iz: • osnovnega in konceptualnega znanja: poznavanje in razumevanje pojmov in dejstev • proceduralnega znanja: poznavanje in uporaba enostavnih ter kompleksnih postopkov • problemskega znanja: reševanje in raziskovanje problemov

Gagnejeva taksonomija Osnovno in konceptualno znanje vključuje poznavanje pojmov in dejstev ter priklic znanja. Osnovno znanje in vedenje razdelimo na tri elemente: • poznavanje posameznosti: reproduktivno znanje, znanje izoliranih informacij • poznavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, formul, izrekov • poznavanje terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in terminologijo (vzporednost, +, -, pravokotnik, kilogram, enačba…)

Konceptualno znanje je razumevanje pojmov in dejstev. Elementi konceptualnega znanja: • prepoznavanje pojmov (trikotnika na ravnini, teles v naravi…) • predstava (mreža kocke je sestavljena iz šestih kvadratov) • prepoznavanje terminologije in simbolike (a, stranica, višina) • povezave (podobnosti, razlike)

Proceduralna znanja Delimo na: • rutinsko proceduralno znanje (izvajanje rutinskih postopkov -pisno množenje in deljenje, uporaba pravil- če je v računu računska operacija seštevanja in množenja, prej množimo) • kompleksno proceduralno znanje (uporaba ter obvladovanje postopkov in algoritmov, reševanje rutinskih besedilnih nalog)

Problemska znanja Elementi problemskega znanja: • prepoznavanje in oblikovanje problema (iz besedila ali konkretne situacije oblikovati problem) • preverjanje podatkov (preveriti ali je dovolj podatkov, ali podatki manjkajo) • izbiranje strategij reševanja (kako bomo problem rešili) • uporaba znanja ter miselnih veščin (na kakšen način ga bomo rešili) • metakognicija (ali sem izbral najboljši način za rešitev problema)

Družboslovje • • • Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj ugotoviti glavne ekološke probleme sodobnega sveta, predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino razumeti problematičnost pojmovanja razvoja s stališča človekovega vpliva na okolje in posledic za človekovo življenje (problem ekonomskega razvoja, izrabe surovin, zdravja ljudi, neenakega dostopa do neoporečnih vodnih virov …) in razumeti vzroke ekoloških problemov in posegov v naravo (ekonomska rast, potrošništvo, rast populacije, kulturni vzorci) razumeti različen odnos do okolja glede na kulturno različnost, zgodovinski razvoj, pripadnost različnim družbenim skupinam in različne interese razumeti zgodovinsko težo postavljanja človeka v vlogo gospodarja narave razumeti, da imajo sodobni ekološki problemi svoje korenine v začetkih industrializacije* spoznati prednosti in slabosti, ki jih prinaša gospodarski razvoj (v svetu in domačem okolju) spoznati ukrepe za odgovorno ravnanje z okoljem, organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, ter prizadevanja za sonaravni razvoj uporabiti preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; s pomočjo izbranih primerov ugotoviti vpliv naravnih nesreč na pokrajino in prebivalstvo razviti zavest o pomembnosti odgovornega ravnanja z okoljem v vsakdanjem življenju in spoznavati, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja razviti zavest o pomenu trajnostnega razvoja*

Bloomova taksonomija – področje znanja

Marzanova taksonomija – področje spretnosti in veščin

Slovenščina Berejo krajša, manj zahtevna besedila. • opis predmeta/kraja/poti, delovnega postopka; navodilo za delo; opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik; strokovno poročilo; zapisnik; • vest o zanimivostih; pripovedi o življenju znanih Slovencev ter drugih znanih osebnosti; • mali oglas; reklama. Po branju • navedejo bistvene podatke (tudi iz nebesednih delov besedila, npr. iz preglednic, grafov ipd. ); • ustno obnovijo vsebino; • ob pomoči učitelja vrednotijo besedilo (dobro/slabo, resnično/neresnično, prav/narobe), tudi glede na svoje predznanje (primerjajo ga z drugimi znanimi besedili); • podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo bistvene značilnosti besedilne vrste – tako si uzaveščajo zgradbo besedilne vrste in tudi njeno zunanjo oblikovanost; • povedo, kaj je reklamirano/ponujeno in kaj je o tem povedano; • prepoznajo besedni in nebesedni del reklame/ponudbe in vrednotijo njuno vlogo; • ugotavljajo, kaj je želel sporočevalec doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval; • skušajo besedilo kritično ovrednotiti. Dijaki/-nje tvorijo nekatera strokovna in publicistična besedila. • opis predmeta, opis delovnega postopka, navodilo za delo, opis naprave in njenega delovanja; • delovni dnevnik, strokovno poročilo

Primer – slovenščina (materinščina)

Matematika Racionalna in realna števila • Dijak pojasni ulomke kot dele celote, jih zapiše in razume (npr. tretjina, polovica, tri četrtine …). Uporablja ulomke kot merska števila. • Dijak pozna decimalne številke, jih zapiše in prebere. • Dijak izrazi ulomek z decimalno številko, razlikuje končna in periodična decimalna števila in pretvarja decimalna števila v desetiški ulomek. • Dijak pozna in razume pojem odstotek in ga poveže z odnosom med deležem in celoto. Ta odnos predstavi s sliko, ulomkom in odstotkom. • Dijak pozna, razume in uporablja pojem razmerje v različnih kontekstih in situacijah.

Primer – matematika (Gagne)

Vsebinski sklop podvozje • • • • proučiti tehnično in tehnološko dokumentacijo ter tehnična navodila; izvajati redna vzdrževalna dela na pnevmatskih delih, sklopih in sistemih; poznati pnevmatske sisteme, naprave in sklope oceniti obseg in vrste poškodb, napak in okvar ter ugotoviti njihove vzroke z metodično preiskavo; obvladati postopek za presojo stopnje obrabe in uporabnosti posameznih delov ob upoštevanju optimalnega delovanja, obremenljivosti in priporočljivosti preventivnega pregleda; montirati in testirati dodatne sisteme na krmilnih mehanizmih ali podvozju; poznati postopke izdelave in zgradbo pnevmatik ter vlogo in obremenitev pnevmatik pri vožnji; poznati tehnologijo obnove tekalne površine pnevmatik; ugotoviti napake na pnevmatikah in platiščih, določiti potek popravila ali menjave po proizvajalčevih priporočilih; izvajati popravila pnevmatik, montirati pnevmatike in uravnotežiti kolesa; svetovati stranki pri izbiri pnevmatik in platišč glede na tehnična navodila in predpise; kontrolirati funkcijske sposobnosti motornega vozila pri prevzemu in predajo (testna vožnja); uporabljati diagnostično rutino pri omejevanju in določanju napak; vrednotiti rezultate meritev ter ugotoviti stanje izmerjenih elementov, sklopov in sistemov.

Skupna poglavja strojništva • Uporaba različnih vrst kovinskih in nekovinskih materialov ter postopki obdelave in predelave leteh • samostojno uporabiti različno ročno in električno orodje za dela v poklicu; • samostojno ter varno uporabiti mehanske in električne priprave in naprave za delo in servisiranje; • Uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije, uporaba orodja in opreme v delavnicah ter izvajanje meritev • brati tehnična navodila, predpise, električne, hidravlične in pnevmatične sheme ter tehnično dokumentacijo; • pripraviti opremo in orodje; • izpolniti delovno dokumentacijo in izdelati poročila; • načrtovati, oceniti in izmeriti kakovost dela in ovrednotiti rezultate svojega dela. • Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za pridobivanje, vrednotenje, obdelavo in predstavitev različnih vrst podatkov • uporabljati informacijsko tehnologijo;

Strokovno teoretični predmeti - vsebinski sklopi, moduli Poznavanje Kriteriji Področja Tehnologija materialov in predelave Regulacija in krmiljenje Elementi in konstrukcije, delovanje Teh. tehnološka dokumentacija in predpisi Vzdrževanje Informacijska tehnologija Razumevanje Uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje

• Primer rabe taksonomije: Učna tema: Temperatura in toplota

Kvantiteta znanj

Kvantiteta spretnosti in veščin

Kvaliteta (stopnja usvojenosti)

Kvaliteta spretnosti in veščin

• 4. Za ugotavljanje doseženosti posameznih standardov znanja je Oblikovanje nalog, z reševanjem katerih bodo dijaki potrebno oblikovati naloge (vprašanja, dejavnosti, itn. ), s dokazali usvojenost znanj, spretnosti in veščin. katerimi bo dijak dokazal obvladovanje določenega standarda, ampak to je vprašanje strukturiranja preizkusov za preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin. (Sestava nalog, vprašanj, dejavnosti, preizkusov za preverjanje in ocenjevanje doseganja standardov znanja).

• Načrtovanje učnih situacij in določanje minimalnih standardov

Načrtovanje učnih situacij (realnih delovnih nalog) • Učna situacija izhaja iz realnih delovnih nalog, problemov, opravljanje katerih je cilj izobraževanja. • Različni predmeti in področja prispevajo tista znanja s svojega področja, potrebna za opravljanje realne delovne naloge. • “Ko pa pristopamo pragmatično (z namenom usposobiti dijake za opravljanje določenih dejavnosti, storitev ipd. – ko povezujemo mentalne in psihofizične spretnosti in različna znanja z namenom usposobitve za delovanje), potem se lahko namesto izraza učna enota uporablja izraz učna situacija. « (Smernice za oblikovanje …)

Načrtovanje • Na osnovi programa izobraževanja in usposabljanja načrtujemo posamezne učne situacije. To načrtovanje obsega: – Analizo celote delovnih nalog (delovnega procesa), izbira in opredelitev posameznih delovnih nalog; – Analizo delovne naloge (učne situacije) – Načrtovanje ciljev usposabljanja za vsako učno situacijo (kaj naj bi udeleženci znali, zmogli in obvladali ob končani obravnavi posamezne učne situacije); – Načrtovanje izvedbe izobraževanja in usposabljanja (didaktika, ergodidaktika); – Načrtovanje tehnologije in pripomočkov (orodja, stroji, naprave, teh. -tehnološka dokumentacija, …); – Načrtovanje preverjanja (spremljanja) in ocenjevanja; – Načrtovanje evalvacije.

1. korak: Načrtovanje učne situacije • • Primer: Program: Avtoserviser Učna situacija (delovna naloga): Servisiranje koles Znanja, spretnosti in veščine (širše kompetence) Postopki dela: – dvig vozila – demontaža koles – kontrola pritiska v pnevmatikah – kontrola centriranosti – pregled koles – montaža koles – spust vozila Uporaba strojev, orodij in naprav: – dvigalka – pnevmatični ključ – manometer – kompresor – centrirni stroj – klešče, kladivo Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije: – priročnik za določanje pritiska v pnevmatikah – prospekti za kolesa in pnevmatike

Načrtovanje učne situacije Pripadajoča strokovno teoretična znanja – Kolesa: funkcija, deli, materiali, zgradba, velikosti, hitrosti in montaža koles – Pnevmatike: zgradba, vrste in oznake pnevmatik ter njihova obraba – Uravnoteženje koles: statično in dinamično uravnoteženje, stroj za centriranje koles – Nega koles: čiščenje in vzdrževanje koles – Predpisi: ZVCP – (Za opredelitev strokovno teoretičnih znanj katalogi ne zadostujejo) Pripadajoča splošno teoretična znanja Naravoslovje • Snov: razlikujejo med zmesmi in čistimi snovmi, kristali in amorfnimi snovmi ter homogenimi in heterogenimi snovmi • uporabljajo preprosto kemijsko terminologijo in znake za nevarne snovi • Polimeri: spozna naravne in sintezne polimere; spozna vplive polimerov na okolje • Ekologija: razumejo osnovne procese kroženja snovi (biogeokemična kroženja) v naravi; Družboslovje • Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj: predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu • opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino Slovenščina • Berejo krajša, manj zahtevna besedila: opis predmeta/kraja/poti, delovnega postopka; navodilo za delo; opis naprave in njenega delovanja; delovni dnevnik; strokovno poročilo; zapisnik; • Dijaki/-nje tvorijo nekatera strokovna in publicistična besedila: opis predmeta, opis delovnega postopka, navodilo za delo, opis naprave in njenega delovanja; delovni dnevnik, strokovno poročilo Matematika • Racionalna in realna števila: ulomki kot dele celote, jih zapiše in razume (npr. tretjina, polovica, tri četrtine …). Uporablja ulomke kot merska števila; pozna decimalne številke, jih zapiše in prebere; izrazi ulomek z decimalno številko, razlikuje končna in periodična decimalna števila in pretvarja decimalna števila v desetiški ulomek; pozna in razume pojem odstotek in ga poveže z odnosom med deležem in celoto. Ta odnos predstavi s sliko, ulomkom in odstotkom.

Integrirane ključne kvalifikacije Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave Uporaba zaščitnih sredstev Ravnanje z odpadnimi materiali (pnevmatike, olja, itn) Podjetniško vedenje in spretnosti Odzivnost Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje Spremljanje razvoja pnevmatik Socialne spretnosti Zanesljivost Odgovornost Komunikacijske spretnosti Komunikacija s stranko Komunikacija s sodelavci Informacijsko-komunikacijska pismenost Uporaba računalniško krmiljenih strojev za diagnostiko

2. korak: Opredelitev področij ocenjevanja • Področja: – – – – – Postopki dela, uporaba strojev, orodij in naprav Uporaba tehnično-tehnološke dokumentacije Pripadajoče strokovno teoretično znanje Pripadajoče splošno teoretično znanje Ukrepi za varno in zdravo opravljanje dela ter varstvo narave Podjetniško vedenje in spretnosti Učiti se učiti - Razvoj in izpopolnjevanje Socialne spretnosti Komunikacijske spretnosti Informacijsko-komunikacijska pismenost

3. korak: Določitev kriterijev ocenjevanja na posameznih področjih • Področje – Postopki dela in uporaba strojev, orodij in naprav • Kriteriji (npr. ): – PRAVILNOST – pravilnost izvajanja postopkov dela ter rabe strojev, orodij in naprav; Aktivna zavzetost za zmanjševanje napak, ne ponavljanje večkrat istih napak. – NATANČNOST – Natančno upoštevanje vrstnega reda uporabe vseh postopkov, strojev, orodij in naprav, natančnost pri postopkih in uporabi (ni površnosti); – TEMPO/DINAMIKA/HITROST – Opravljanje nalog v skladu s časovnimi normami (ali hitreje) ob upoštevanju kvalitete; – KONCENTRIRANOST/VZDRŽLJIVOST/VZTRAJNOST – usmerjenost na delovno nalogo, zunanji moteči dejavniki ne vplivajo na opravljanje naloge.