PREVERJANJE IN OCENJEVANJE Florina Erbeli O Litija Kaj
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE Florina Erbeli OŠ Litija
Kaj je znanje? V kontekstu učno - ciljnega pristopa znanje razumemo kot najširšo paleto veščin, procesov in znanj, povezanih z učenjem. Pri preverjanju in ocenjevanju nas zanima, kako učenci usvojene vsebine povezujejo in uporabljajo v različnih situacijah, kako razumejo, analizirajo ter kritično razmišljajo o določenem problemu.
• Ocenjevanje je postalo tako samoumevno in vsepovsod prisoten del izobraževanja in šolske vsakdanjosti, da včasih pozabimo, čemu je pravzaprav namenjeno (dr. Barica Marentič Požarnik) · povratna informacija učencu · povratna informacija učitelju · povratna informacija staršem · povratna informacija ravnatelju, šolskim oblastem in širši javnosti · motivacijsko sredstvo · usmerjevalna in selekcijska funkcija · dokazovanje moči · discipliniranje · preprečevanje “kampanjskega učenja”
ZAKONSKA OSNOVA Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju…
VRSTE PREVERJANJA – DIAGNOSTIČNO, SPROTNO IN KONČNO diagnostično – na začetku poučevanja (predstavlja izhodišče za načrtovanje poučevanja) raziskava
formativno ali sprotno preverjanje – občasno med samim učnim procesom (katere cilje je učenec dosegel, katere še ne in kaj lahko naredimo da te cilje doseže – sestavni del je pogosta in primerna povratna informacija)
končno ali sumativno preverjanje – usmerjeno v ugotavljanje rezultatov zaključenega obdobja učenja (Marentič Požarnik)
UČNI NAČRT Učni načrt priporoča: Vrednotenje znanja Poučevanje in vrednotenje sta tesno povezana in soodvisna ter spodbujata notranjo motivacijo, kadar (in če) učencu omogočimo, da pokaže vse zmožnosti in mu hkrati nudimo povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem.
Vrednotenje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje in naj bo del dialoga med učiteljem in učenci.
Pri vseh oblikah vrednotenja učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo: neposredne načine vrednotenja: učitelj uvaja izvirna besedila in vrednoti znanje s prostimi odgovori na vprašanja, povzemanjem besedil in ustvarjalnim oblikovanjem besedil,
celostni pristop: globalno vrednotenje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku in vseh drugih zmožnosti (tudi medkulturne), ki jih razvijamo pri pouku,
opisno vrednotenje: opisi dosežkov in ocenjevalne lestvice posameznih ravni jezikovnih zmožnosti, preverjanje stopnje obvladovanja sporočanjskih položajev v življenjskih okoliščinah (pragmatično oziroma » izvirno « preverjanje), uporaba raznolikih oblik vrednotenja: samovrednotenje (uporaba Evropskega jezikovnega listovnika), vzajemno vrednotenje, vrednotenje projektnega dela, spremljanje in vrednotenje učenčevega napredka glede na zastavljene vmesne cilje.
Pri vrednotenju učenčevega znanja učitelj upošteva opise pričakovanih učnih dosežkov in z njo seznani tudi učence. Pri oblikovanju končne ocene učitelj upošteva naslednja priporočila: učenca seznanja s cilji pouka in merili znanj za posamezno zmožnost (branje, poslušanje, govorjenje, pisanje), končna ocena mora temeljiti na ocenah več učenčevih izdelkov v daljšem časovnem obdobju, po možnosti pri pouku uvede Evropski jezikovni listovnik, ki je sredstvo za evidentiranje sprotnega napredka, samoučenje, dajanje napotkov za zapolnitev vrzeli v znanju in dejavno vključevanje učenca v proces vrednotenja,
• smiselno upošteva učenčeve samoocene in ocene sošolcev.
OSNOVNA NAČELA Osnovna načela ocenjevanja
30 % POSEBNA ZNANJA Med posebna znanja prištevamo poglobljena in/ali razširjena znanja, ki jih učitelj obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese učencev. Namenjena so širitvi ali poglabljanju splošnih znanj. Posebna znanja uvajajo naslednje vsebine: delo z izvirnimi besedili (umetnostno besedilo, mladinska revija, film, popevka, spletna stran, klepetalnica, ve plastna predstavitev, mrežni hipertekst itd. ), uvajanje zahtevnejših učnih dejavnosti (raziskave v okviru medpredmetnih povezav, projektne naloge itd. ), ustvarjalne dejavnosti (šolsko glasilo, gledališka uprizoritev, pisanje pesemskih besedil, scenarija, video posnetek v zvezi s promocijo šole ali turisti na promocija lastnega kraja itd. ), medkulturne izmenjave prek spleta, obiski v tujini itd.
ALTERNATIVNE OBLIKE ALTERNATIVNE/ IZVIRNE OBLIKE VREDNOTENJA ZNANJA PP- predstavitev Projektna naloga Naloge v okviru medpredmetnih povezav Naloge v okviru medkulturnega sodelovanja Ustvarjalne dejavnosti (izdelava voščila, promocijsko gradivo itd. )
PRIMER:
KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA (AVTORICA: A. MAJCEN –MRKONJIČ) Učenčevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po štirih kriterijih: sporočilnost, besedišče, jezikovna pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju ocene upoštevamo naslednja merila za ocenjevanje: ODLIČNO (5) Sporočilni namen je popolnoma jasen. Besedišče je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovničnih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna. PRAV DOBRO (4) Sporočilni namen je jasen. Besedišče je primerno. Malo slovničnih napak, ki ne otežujejo razumevanja. Izgovorjava ne otežuje razumevanja. DOBRO (3) Sporočilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedišče je osnovno. Veliko slovničnih napak, ki ne otežujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj mestih otežuje razumevanje. ZADOSTNO (2) Sporočilni namen na več mestih ni jasen. Besedišče je skromno in/ali ponavljajoče in na več mestih ne ustreza nalogam. Učenec uporablja preproste slovnične strukture. Pogosto dela manjše ali večje slovnične napake, tudi izgovorjava je občasno napačna in vse to občasno otežuje razumevanje. NEZADOSTNO (1) Sporočilni namen ni dosežen. Zaradi nepoznavanja besedišča komunikacija ni mogoča. Zaradi slovničnih napak in slabe izgovorjave so izjave nerazumljive. Nejasno je, kaj nam učenec želi povedati.
- Slides: 19