Preverjanje in ocenjevanje 1 del Doloanje minimalnih standardov

Preverjanje in ocenjevanje 1. del Določanje minimalnih standardov znanj, spretnosti in veščin Vladimir Milekšič, ZRSS

Nekaj osnovnih pojmov • Vrednotenje ali evalvacija je sistematično zbiranje podatkov o kakovosti nekega procesa ali produkta (običajno z namenom, da sprejmemo odločitve, ki vodijo k izboljšanju). Sestavini vrednotenja znanja sta preverjanje in ocenjevanje znanja. • Preverjanje: je načrtno in sistematično zbiranje informacij o učenčevem napredovanju pri doseganju učnih ciljev oziroma o doseženem obsegu in kvaliteti znanja. • Razlikujemo diagnostično, sprotno ali formativno (tudi spremljanje) preverjanje, končno ali sumativno preverjanje.

Preverjanje • Diagnostično preverjanje izvajamo na začetku poučevanja neke učne enote ali predmeta, usmerjeno je v ugotavljanje predznanja oz. obsega in strukture obstoječega znanja (posebej poudarjeno v dognanjih kognitivno-konstruktivistične psihologije, kjer je predznanje najpomembnejši posamezni dejavnik uspešnosti nadaljnjega učenja) • Sprotno preverjanje ali formativno preverjanje (spremljanje) poteka kontinuirano, med samim učnim procesom, z namenom zbirati in dajati informacije za čim učinkovitejše krmarjenje (usmerjanje) pouka in učenja (pomen pogoste in primerne povratne informacije) • Končno preverjanje ali sumativno preverjanje je usmerjeno v ugotavljanje rezultatov zaključnega obdobja učenja. • Opredelitve povzete po dr. B. Marentič Požarnik

Ocenjevanje je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja po zaključenem obdobju učenja in formalizacija te presoje v ocenah, ki so formalno dogovorjene (opisne, številčne, besedne) » S preverjanjem znanja se ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje znanja se praviloma izvede pri pouku pred ocenjevanjem znanj « - pravilnik …

Kakšna je razlika med preverjanjem in ocenjevanjem? • Preverjanje, preko povratnih informacij (učencu, dijaku, učitelju, staršem) ima funkcijo vpliva na učenje in pouk z namenom izboljšati dosežek (učenca, dijaka, učitelja, staršev), vendar je nekaj, kar ostane znotraj zidov šol, ne izpostavlja nobenega udeleženca (učenca, dijaka, starše in predvsem učitelja), ne omogoča primerljivost in ima diagnostično ne pa prognostične funkcije. • Ocenjevanje kot formalno dejanje obelodani, razgali proces vrednotenja znanja, postane javno, vsem dostopno, omogoči primerljivost (in s tem prognostično funkcijo), omogoči razpravo o legitimnosti in verodostojnosti vrednotenja znanja, omogoča spodbijanje ocene, postane predmet razprav, kritik, pritožb in pohval in s tem izpostavi učitelja, njegovo kompetentnost in posledično odgovornost za vrednotenje znanja.

Ocenjevanje • Ocenjevanje je postalo tako samoumevno in vsepovsod prisoten del izobraževanja in šolske vsakdanjosti, da včasih pozabimo, čemu je pravzaprav namenjeno (dr. Barica Marentič Požarnik) povratna informacija učencu povratna informacija učitelju povratna informacija staršem povratna informacija ravnatelju, šolskim oblastem in širši javnosti usmerjevalna in selekcijska funkcija motivacijsko sredstvo preprečevanje “kampanjskega učenja” (? ? ? ) discipliniranje (? ? ? )

Normativno in kriterijsko ocenjevanje • Normativno ocenjevanje sledi logiki normalne distribucije rezultatov pri preizkusih znanja in kot meje za določanje posameznih ocen uporablja določen odstotek rešenih nalog (običajno % za posamezne ocene). Merila za posamezne ocene pa se lahko postavljajo na osnovi absolutnega ali relativnega kriterija • Kriterijsko ocenjevanje pa kot meje za ocene postavlja določeno znanje (npr. minimalni standard znanja za zadostno oceno). Učenec, ki izkaže obvladovanje tega znanja (npr. minimalnega standarda znanja) dobi ustrezno oceno (npr. zadostno), ne glede na to kako so isti preizkus reševali njegovi sošolci (odstotek, če ga že računamo, je odvisen od same strukture preizkusa znanja).

Možne distribucije rezultatov

Normativno in kriterijsko ocenjevanje • Pri normativnem in kriterijskem ocenjevanju ne gre le za dve » tehniki « ocenjevanja ampak za dva popolnoma različna pristopa preverjanju in ocenjevanju na popolnoma drugačnih izhodiščih. • Normativni pristop je usmerjen v razlikovanje in razvrščanje učencev in je ocena lahko v veliki meri odvisna od skupine, v kateri se učenec nahaja. • Kriterijski pristop pa je usmerjen v doseganje vnaprej opredeljenega znanja kar pomeni, da je ocena posameznika odvisna od znanja, ki ga ima in ne od skupine, v kateri se nahaja.

Normativno in kriterijsko ocenjevanje • Prav zaradi (ne)razlikovanja normativnega in kriterijskega ocenjevanja se trenutno pojavlja toliko zmede pri uporabi termina » kriterij « in » merila « ali “meje” za posamezne ocene. • Če izhajamo iz normativnega pristopa, potem je » merilo « za pozitivno oceno % pravilno rešenih vseh nalog v preizkusu (po absolutnem kriteriju), oziroma % rešenih nalog od najboljšega dosežka (po relativnem kriteriju) • Če pa izhajamo iz kriterijskega pristopa, potem je potrebno opredeliti znanja, katera učenec mora obvladati za pozitivno oceno (z drugimi besedami minimalni standard znanja).

Notranje (interno) in zunanje (eksterno) preverjanje in ocenjevanje • Notranje preverjanje in ocenjevanje opravlja šola sama (pedagoški delavci šole pa tudi zunanji sodelavci, ki so vključeni v pedagoško delo šole). • Zunanje preverjanje in ocenjevanje opravljajo praviloma zunanje institucije in je navadno širše in splošnejše, namenjeno je npr. vrednotenju dela celotne šole, učitelja ali npr. kot selekcija. • V nadaljevanju govorimo o notranjem ocenjevanju. Ne bomo govorili o preverjanju in spremljanju. Logika diagnostičnega preverjanja in sprotnega preverjanja (spremljanja) je drugačna in o tem v nadaljevanju ne bo veliko govora.

Notranje ocenjevanje • Ocenjevanje (notranje) je sestavina pouka in je vezano na organizacijo in potek učenja in poučevanja (učni sklop). Če ocenjevanje opravljamo ob zaključenem učnem sklopu, potem je logično da so kriteriji in standardi za ocenjevanje vezani na učni sklop (in ne na razred ali pa več let določenega predmeta). • Načrtovanje (oblikovanje) učnih sklopov je pristojnost učitelja in lahko pri različnih učiteljih obsegajo različna znanja, spretnosti in veščine, posledično so lahko različni tudi kriteriji in standardi. • Govorimo o notranjem (učiteljevem) ocenjevanju. V primeru eksternega preverjanja in ocenjevanja ob zaključku šolanja je ob uporabi kriterijskega ocenjevanja potrebno določiti standarde tudi za predmet/področje kot celoto.

Veljavnost • Rezultatov učenja ne moremo ugotavljati neposredno, temveč le posredno, preko odgovorov na vprašanja (ustni in pisni preizkusi znanja, itn. ), z izvajanjem določenih dejavnosti (govorjenje, pisanje, raziskovanje, itn. ), z izdelavo izdelkov (slike, tehnični izdelki, itn. ). • Veljavnost je najpomembnejša lastnost preverjanja in ocenjevanja. • Preverjanje in ocenjevanje je veljavno, če dejansko zajame vse, kar smo želeli oziroma načrtovali preverjati in ocenjevati.

Merske lastnosti ocenjevanja • veljavnost • zanesljivost • objektivnost • občutljivost • ekonomičnost • standardiziranost

Napake pri preverjanju in ocenjevanju Sistemske: • Osebna » enačba « ocenjevalca: strogi ocenjevalci ocenjujejo v glavnem z nižjimi ocenami; nasprotno pa blagi ocenjevalci ocenjujejo z višjimi ocenami, so pa tudi ocenjevalci s centralno tendenco, ki pri ocenjevanju večinoma uporabljajo srednje ocene. • Halo-efekt deluje, ko na oceno vpliva ocenjevalčev odnos do udeleženca (npr. priljubljene, simpatične, prijazne udeležence vedno ocenjuje blažje, nesimpatične, nedisciplinirane, neprijazne pa vedno ocenjuje strožje); Ocenjevalec se pogosto niti ne zaveda vpliva halo efekta na lastno ocenjevanje. • Vpliv skupine na oceno: v boljši skupini ocenjevalec praviloma dviga kriterije ocenjevanja (strožje ocenjuje), v na splošno slabši skupini pa spušča kriterije (blažje ocenjuje). • Emocionalna stabilnost (odpornost) udeleženca (čustveno labilni udeleženci v ocenjevalni situaciji odpovedo oz. niso sposobni pokazati vsega kar znajo). Učinek prvega vtisa, vpliv stereotipov in predsodkov, dolžine odgovora, itn. •

Napake pri preverjanju in ocenjevanju Nesistemske napake, ki delujejo na preverjanje in ocenjevanje, težje opredelimo in ugotovimo (čustvena razpoloženost oz nerazpoloženost ocenjevalca, njegovo zdravstveno stanje, druge aktualne težave ali problemi, itn. ) Sistemske in nesistemske napake preverjanja in ocenjevanja lahko omejimo z maksimalnim možnim upoštevanjem merskih lastnosti preverjanja in ocenjevanja. V učni situaciji inštrumentov za preverjanje in ocenjevanje ne standardiziramo, kar ne pomeni, da ni mogoče večati veljavnost, zanesljivost, objektivnost preverjanja in ocenjevanja ne glede na to ali se izvaja z neposrednim opazovanjem ali s preizkusi (ustnimi, pisnimi, praktičnimi, itn. )

Kriterijsko ocenjevanje • Kot eden od možnih pristopov pri kriterijskem ocenjevanju za večanje veljavnosti, objektivnosti oz. merskih lastnosti ocenjevanja lahko uporabimo koncept opisnih kriterijev, ki obsega opredelitev: – področij spremljanja – kriterijev – opisnikov (deskriptorjev) oz. opisov dosežkov (standardov)

Primeri neveljavnega preverjanja in ocenjevanja • Želimo preveriti razumevanje zakonitosti sile teže in postavimo vprašanje: “Kaj je sila teže? ” ali “Napiši definicijo sile teže!” • Želimo preveriti razumevanje pojma življenjski prostor in postavimo vprašanje: “Naštej nekaj življenjskih prostorov!” ali “Opiši življenjski prostor žabe!” ali “Kaj je življenjski prostor? ” • Želimo preveriti poznavanje pojma prometno sredstvo in postavimo vprašanja: “Ali je konjska vprega prometno sredstvo? ” “Ali je kolo prometno sredstvo? ”, “Ali so rolerji prometno sredstvo? ”

Vprašanje veljavnosti – vprašanje vrst in kakovosti znanja • • Kaj je znanje? Vrste znanja? Kakovostne stopnje znanja? Kaj je učenje in kaj poučevanje? Kaj se dijaki učijo in kaj učitelji poučujejo? Ali vse kar se učimo tudi preverjamo? Ali vse kar se učimo tudi ocenjujemo?

Kako pojmujemo proces učenja in poučevanja? • Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev. (UNESCO/ ISCED 1993) • Do učenja pride na osnovi izkušenj, ob interakciji (sovplivanju) med človekom in njegovim fizikalnim, socialnim oz. kulturnim okoljem.

Katalogi znanj • Informativni (materialni) cilji so, rečeno preprosto, vsebinski cilji. Vsak izobraževalni program mora dijake “opremiti” z ustreznim strokovnim, splošnim in poklicnim znanjem, zato se moramo tako na ravni priprave programa kot vsakokratne učne priprave vprašati, kaj je tisto, kar morajo dijaki obvladati. Gre za materialno osnovno izobraževanja. • Formativni ali funkcionalni cilji obsegajo vrsto veščin, spretnosti, metodoloških postopkov in podobno, kar dejansko predstavlja oblikovanje dijakovih zmožnosti in rabo znanja v delovne in življenjske namene.

Poučevanje, preverjanje in ocenjevanje Pri načrtovanju pouka velja naslednje načelo: • Učenje in poučevanje usmerjajo cilji v učnih načrtih oziroma katalogih znanj, preverjanje in ocenjevanje pa standardi znanj! • Stališča, vrednote, socialne in emocionalne spretnosti poučujemo, preverjamo vendar ne ocenjujemo.

Koncept preverjanja in ocenjevanja 1. Opredelimo znanja, spretnosti in veščine (kaj bodo dijaki znali, zmogli, obvladali) po določenem obdobju učenja. 2. Preverimo predznanje 3. Usmerjamo učenje in sproti spremljamo 4. (odpravljamo napake in pomanjkljivosti) 5. Preverimo, če vsi učenci dosegajo vsaj minimalne standarde znanja (končno preverjanje) 6. Če temu ni tako, se učimo še naprej 7. Če dosegajo, lahko organiziramo ocenjevanje (ali pa tudi ne)

Pri načrtovanju učnega sklopa opredelimo: • Katere (in do kakšne stopnje) metodološke postopke bodo učenci obvladali • Katere pojme, pojave, dogodke, zakonitosti, teorije, …. (in do katere stopnje: poznavanja, razumevanja, uporabe, …) bodo učenci znali (vsebinska znanja) • Katere psihomotorične, kognitivne, socialne spretnosti in veščine (in do kakšne stopnje) bodo učenci obvladali • Kakšna stališča in vrednote bodo učenci pridobivali pri pouku

Načrtovanje učnega sklopa • Izberemo (oblikujemo) učni sklop. • Opredelimo kvantiteto (kaj se bomo naučili) vsebinskih in procesnih znanj. • Opredelimo kvaliteto (do kakšne stopnje, kako dobro se bomo naučili) vsebinskih in procesnih znanj.

Taksonomije • Za opredelitev vrst in stopenj znanja lahko uporabljamo taksonomije - pri različnih predmetih lahko tudi različne taksonomije, npr. – – – Bloomova taksonomija Marzanova taksonomija Gagne-ova taksonomija TIMSS-ova taksonomija Solo taksonomija …

Bloom-ova taksonomija • • • Znanje (reprodukcija, prepoznavanje). poznavanje dejstev poznavanje podatkov poznavanje imen poznavanje pojmov poznavanje metod in tehnik poznavanje zakonitosti Razumevanje (samostojno prevajanje v drugo simbolično obliko) razumevanje dogodkov razumevanje pojavov razumevanje zvez razumevanje principov razumevanje zakonitosti razumevanje teorij Uporaba (pridobljenih znanj v novih situacijah - reševanje podobnih problemov na osnovi naučenih principov in pojmov) Analiza (dane celote na sestavine in ugotavljanje odnosov med njimi) Sinteza (ustvarjanje nove celote iz prej spoznanih elementov na samosvoj in izviren način. ) Vrednotenje (izražanje sodbe na osnovi lastnih spozanj in izdelanih – notranjih ali zunanjih - kriterijih

Marzanova taksonomija Vsebinska znanja 1. Pridobivanje in integriranje znanja 1. 1. Deklarativno znanje: izgrajevanje pomena deklarativnega znanja organiziranje deklarativnega znanja uskladiščenje deklarativnega znanja 1. 2. Proceduralno znanja konstruiranje modelov za proceduralno znanje oblikovanje proceduralnega znanja internaliziranje proceduralenega znanja

Marzanova taksonomija Transferna/procesna znanja 1. Kompleksno razmišljanje 1. 1. Razširjanje in izpopolnjevanje znanja spraševanje primerjanje klasificiranje indukcija dedukcija analiza napak konstruiranje podpore/argumentov, utemeljevanje abstrahiranje analiziranje perspektiv 1. 2. Smiselna uporaba znanja odločanje raziskovanje eksperimentiranje reševanje problemov invencija

TIMSS-ova taksonomija • • • • • • • 1. Razumevanje: - enostavnih informacij - kompleksnih informacij - tematskih informacij. 2. Teoretiziranje, analiziranje in reševanje problemov: - abstrahiranje in dedukcija znanstvenih principov - uporaba znanstvenih principov za reševanje kvantitativnih problemov - uporaba znanstvenih principov za razlaganje - konstrukcija, interpretacija in aplikacija modelov - sklepanje. 3. Uporaba orodij, rutin, procedur in znanstvenih procesov: - uporaba aparatur, in računalnika - obvladovanje eksperimentiranja - zbiranje podatkov - organiziranje in prikazovanje podatkov - interpretacija podatkov. 4. Raziskovanje v naravi: - opredelitev problema za raziskovanje - načrtovanje raziskav - izvajanje razskave in zbiranje podatkov - interpretacija rezultatov raziskave - formuliranje zaključkov iz raziskave. 5. Komunikacija: - iskanje informacij - posredovanje informacij.

Gagnejeva taksonomija Področja matematičnega znanja oziroma matematično znanje sestoji iz: • osnovnega in konceptualnega znanja: poznavanje in razumevanje pojmov in dejstev • proceduralnega znanja: poznavanje in uporaba enostavnih ter kompleksnih postopkov • problemskega znanja: reševanje in raziskovanje problemov

Gagnejeva taksonomija Osnovno in konceptualno znanje vključuje poznavanje pojmov in dejstev ter priklic znanja. Osnovno znanje in vedenje razdelimo na tri elemente: • poznavanje posameznosti: reproduktivno znanje, znanje izoliranih informacij • poznavanje specifičnih dejstev: znanje definicij, formul, izrekov • poznavanje terminologije: seznanjenost z osnovnimi simboli in terminologijo (vzporednost, +, -, pravokotnik, kilogram, enačba…)

Konceptualno znanje je razumevanje pojmov in dejstev. Elementi konceptualnega znanja: • prepoznavanje pojmov (trikotnika na ravnini, teles v naravi…) • predstava (mreža kocke je sestavljena iz šestih kvadratov) • prepoznavanje terminologije in simbolike (a, stranica, višina) • povezave (podobnosti, razlike)

Konceptualno znanje Vprašanja za taksonomsko stopnjo osnovnega in konceptualnega znanja: • Nadaljuj zaporedje števil. • Katera slika prikazuje pravokotnik? • Zapiši nekaj ulomkov, ki so večji od 2/7.

Proceduralna znanja Delimo na: • rutinsko proceduralno znanje (izvajanje rutinskih postopkov-pisno množenje in deljenje, uporaba pravilče je v računu računska operacija seštevanja in množenja, prej množimo) • kompleksno proceduralno znanje (uporaba ter obvladovanje postopkov in algoritmov, reševanje rutinskih besedilnih nalog)

Proceduralna znanja Vprašanja , ki preverjajo cilje s področja proceduralnega znanja: Rutinsko proceduralno znanje: Izračunaj: 67 +38 • Reši enačbo in naredi preizkus 6(x-2)-3(x-1)=2(x+5). Kompleksno proceduralno znanje: • Sod soka v celoti pretočimo v 150 steklenic s prostornino po ½ litra. Koliko steklenic s prostornino po ¾ litra bi napolnili iz istega soda?

Problemska znanja Elementi problemskega znanja: • prepoznavanje in oblikovanje problema (iz besedila ali konkretne situacije oblikovati problem) • preverjanje podatkov (preveriti ali je dovolj podatkov, ali podatki manjkajo) • izbiranje strategij reševanja (kako bomo problem rešili) • uporaba znanja ter miselnih veščin (na kakšen način ga bomo rešili) • metakognicija (ali sem izbral najboljši način za rešitev problema)

Problemska znanja Vprašanja , ki preverjajo cilje s področja problemskega znanja: • Zberi podatke oddaljenosti desetih krajev v Sloveniji od Ljubljane ter cene avtobusnih kart od Ljubljane do izbranih krajev. Prikaži odnos med oddaljenostjo kraja od Ljubljane in ceno avtobusne karte s primernim diagramom. Kaj lahko poveš o odvisnosti med izbranimi količinami?

Taksonomije ? ? ?

Razumeti taksonomijo (različno zahtevnost znanja) Kaj pomeni: Ø Poznati pojem npr. življenjski prostor? Ø Razumeti pojem npr. življenjski prostor? Kakšna je razlika med poznavanjem in razumevanjem pojmov? Kaj pomeni: Ø Poznati vpliv teže na telesa? Ø Razumeti vpliv teže na telesa? Ø Uporabiti vpliv teže na telesa? Kakšna je razlika med poznavanjem in razumevanjem ter uporabo te zakonitosti?

Katere dejavnosti (metodološki postopki) so potrebni na poti do posameznih taksonomskih stopenj Kaj naj bi dijak naredil, da pride do: • Poznavanja pojma življenjski prostor? • Razumevanja pojma življenjski prostor? Kaj naj bi dijak naredil, da pride do: • Poznavanja vpliva teže na telesa? • Razumevanja vpliva teže na telesa? • Uporabe vpliva teže na telesa?

Kako preizkusiti posamezne taksonomske stopnje? Kako preizkusiti: Ø Poznavanje pojma npr. življenjski prostor Ø Razumevanje pojma npr. življenjski prostor Katero taksonomsko stopnjo preverja vprašanje: » Naštej nekaj življenjskih prostorov « Katero taksonomsko stopnjo preverja vprašanje: » Ali je solata življenjski prostor? «, Katero taksonomsko stopnjo pa preverja vprašanje » Kaj bi se zgodilo z belo polarno lisico če bi se preselila v gozd? « Kako preizkusiti: Ø Poznavanje npr. vpliva teže na telesa Ø Razumevanje npr. vpliva teže na telesa Ø Uporabo vpliva teže na telesa Katero taksonomsko stopnjo preverja vprašanje » Kaj je sila teže? «, Katero taksonomsko stopnjo pa vprašanje » Ali težji predmeti padajo hitreje? Ali lahko utemeljiš svoj odgovor? « ali npr. vprašanje » Ali pilot Boinga 727, ki leti na višini 1500 metrov ravna pametno? Zakaj tako misliš? ”

Primer • Vsebinska znanja: – Poznavanje, razumevanje, uporaba, . . . • Podatkov, dejstev, pojmov, dogodkov, pojavov, zakonitosti, teorij, konceptov, . . . • Procesna znanja: – Obvladovanje • Metodološki postopki • Spretnosti in veščine (psihomotorične, kognitivne, socialne)

Vsebinska znanja Opredelitev (kvantitete) znanj (kaj se bodo naučili) – – – Vzgon – izpodrivanje tekočine, zračni tlak Vpliv toplote na snovi (zrak, voda) Zračni tlak (ciklon, anticiklon) in zračni tokovi (vetrovi) Sonce ogreva v toliko, koliko snovi vpijajo sončno svetlobo. Ogrevanje je (razen od snovi - barve) odvisno od vpadnega kota sončnih žarkov Opredelitev (kvalitete) znanj (kako dobro se bodo naučili)

Procesna znanja (spretnosti in veščine) Opredelitev (kvantitete) spretnosti in veščin (kaj se bodo naučili) • Sklepanje po analogiji • Načrtovanje poskusov • Uporaba numeričnih in grafičnih prikazov podatkov Opredelitev (kvalitete) spretnosti in veščin (kako dobro se bodo naučili)

2. Oblikovanje nalog za ugotavljanje znanja Zakonitost: Izpodrivanje tekočine Taksonomska stopnja – poznavanje 1. Če v kozarec z vodo potopimo svinčeno kocko se bo gladina vode – zvišala – znižala – ostala enaka

Zakonitost: Izpodrivanje tekočine v odvisnosti od gostote Taksonomska stopnja - razumevanje • Kaj se bo zgodilo z kuhanim jajcem v vodi, če ji dodajamo sol? Zakaj?

Odgovor:

Zakonitost: Izpodrivanje tekočine Taksonomska stopnja - razumevanje Ugotovili smo, da plastelin potone. Ali mu lahko spremenimo obliko, tako, da plava?

Odgovor:

Zakonitost: Izpodrivanje tekočine Taksonomska stopnja - uporaba: • Kje se v življenju uporablja ta pojav?

Odgovor:

Zakonitost: Izpodrivanje tekočine Taksonomska stopnja - sinteza Ugotovili smo, da plastelin potone. Ali mu lahko spremenimo obliko tako, da v vodi lebdi?

Odgovor: Kje v življenju uporabljamo ta pojav?

Odgovor:

Ali lahko premakneš voziček po strmini navzdol brez dotikanja vozička, vrvi, kolesa ali uteži? Kako?

Pravilnost rabe grafičnih prikazov (izdelava in odčitavanje) V razpredelnici je količina deževnice v enem tednu v tvoji posodi • Kateri dan v tednu je močno deževalo in kateri dan ni rosilo? (pravilnost odčitavanja) • Ali je bolj primerno dane podatke prikazati s stolpčnim diagramom ali s kolačnikom. (ustreznost grafičnih prikazov) Zakaj? (kriteriji ustreznosti) • Prikaži tako kot misliš da je prav! (ustreznost grafa podatkom)

Kroženje vode Sklepanje po analogiji S katerim poskusom lahko ponazoriš pojav, ki ga poleti srečamo ob morju

Odgovor