PRAVNI AKTI Pojem n izjavno dejanje enega ali

PRAVNI AKTI

Pojem n izjavno dejanje enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo (nosilci pravnih pravil)

Vrste n popolni n n normativni pravni akti : pravna dejanja, ki ustvarjajo pravna pravila (norme) nepopolni n n materialni pravni akti: materialna pravna dejanja predlagalni pravni akti prošnje, peticije n obvezni predlogi (tožbe, obtožnice, pritožbe) n n v zakonodajnem in pravovarstvenih postopkih

n n SPLOŠNI PRAVNI AKTI: eno ali več splošnih in abstraktnih pravil POSAMIČNI PRAVNI AKTI: posamično in konkretno pravilo

Izjava - volja n n pravno učinkuje šele izjava volje (objektivizacija volje) – utrjevanje pravne varnosti in zaupanja v pravo OBLASTNI PRAVNI AKTI n splošni akti: “socialna volja” n izjavno dejanje razumeti kot osamosvojeno izjavo glede na ratio legis (smisel npr. zakona) n n n objektivistično-dinamična razlaga predpisi! (javnopravna narava – US) posamični akti: npr. popravni sklep glede sodbe

n ZASEBNI POSAMIČNI PRAVNI AKTI n malce drugače: pomen sporočila se mora gibati v mejah izjave, sam pomen pa določamo glede na hoteno voljo n npr. oporoka: pravni oporočiteljev “namen”, pogodba: skupni “namen” pogodbenikov

neskladje med voljo in izjavo n oblastni (sploš. in posamič. ) pravni akti sprememba ni mogoča; izdaja novega zakona ali avtentična razlaga n posamični akti – le očitne računske in pisne napake se lahko popravijo n n zasebni posamični pravni akti n pogodba: OZ – prednost hoteni volji, ko ta ni ustrezno izražena zaradi grožnje, prevare ali bistvene zmote (razveljavitev pogodbe)

SESTAVINE NPA n VSEBINA n n pravno pravilo, ki ga oblikuje pravni akt OBLIKA n n n pristojnost za izdajo postopek za izdajo zunanje izrazno sredstvo

Vsebina n SPLOŠNI PRAVNI AKTI n nosilci splošnih in abstraktnih pravil n ustava, zakoni in podzakonski akti (uredbe, pravilniki, navodila), avtonomni pravni akti pravnih naslovljencev (statuti in splošni pravni akti pravni oseb (gospodarskih družb, zavodov) in organov lokalnih skupnosti, kolektivne pogodbe

n POSAMIČNI PRAVNI AKTI n posamična in konkretna pravila oblastni (sodni in upravni akti) n zasebni n n n enostranski posli (npr. oporoke in druge pravno pomembne izjave volje) dvostranski posli (npr. pogodbe)

Iz naziva ni mogoče vedno prepoznati vsebine n npr. občinski odlok (drugače splošni akt) lahko ureja posamično ravnanje (odlok o ustanovitvi ali reorganizaciji javnega zavoda) n ključna vsebina, lahko tudi mešana

Vsebina pomembna za pravovarstvene postopke n kdo je nosilec pravnega varstva? n oblastni splošni pravni akti n n Ustavno sodišče posamični pravni akti redna sodišča in upravni organi n Ustavno sodišče (Up) n

OBLIKA Pristojnost za izdajo n bolj kot je vsebina tehtna in odločilna, manjše je število pravnih subjektov, pristojnih za izdajo n Ustava + zakoni n DZ (širjenje navzdol) n sprejemanje zasebnih posamičnih pravnih aktov (npr. pogodbe) n vse poslovno sposobne pravne in fizične osebe

n OBLASTNI PRAVNI AKTI n n državni organi – javni interes NEOBLASTNI PRAVNI AKTI n interesi samih pravodajnih subjektov n n n “družbeni pravni akti” (družbeni organi in organizacije) “zasebni pravni akti” (fizične osebe kot “navadni” pravni subjekti) vezanost na hierarhično višja pravila

Sankcije za nepristojnost n oblastni n splošni n n ne postane pravni akt (kot da ga sploh ne bi bilo; npr. sodba politične stranke posamični n razveljavitev v drugem pravnem postopku n n npr. sodba nepristojnega sodišča neoblastni (drugačne sankcije – ničnost/izpodbojnost)

Postopek za izdajo n postopek bolj zahteven kolikor bolj pomembna je vsebina

n splošni pravni akti n ustavodajni in zakonodajni postopek n n Ustava, zakon posebej kvalificirana in razčlenjena postopka (kvalificirana večina za sprejem) drugi postopki (manj formalni, hitrejši – izvršilni predpisi; uredbe vlade) posamični pravni akti n n oblastni pravni akti: sodni in upravni postopek neoblastni (zasebni) pravni akti n n neformalni postopki, prepuščeni volji strank razen: pomembnejše zadeve – večje formalnosti (npr. notar. zapis)

Kršitev postopkovnih pravil (sankcije) n splošni pravni akti n bistvene n n n “očitno” vplivajo na vsebino n npr. kršitev pravila o večini, demokratičnosti postopka razveljavitev, ugotovitev neustavnosti, odprava posamični pravni akti n bistvene n n absolutno bistvene: vnaprej izrecno predvidene relativno bistvene: mogle vplivati na zakonitost akta

Zunanje izrazno sredstvo n USTNA IZJAVA ALI DOGOVOR n n zasebni pravni akti (manj formalno) PISNA OBLIKA n n splošni pravni akti (dostop javnosti – urad. glasila) oblastni posamični akti (sodbe in sklepi sodišč, odločbe sodišč in upravnih organov) n določeni zasebni posamični akti (bolj pomembni, trajnejša razmerja); npr. nakup avtomobila, lastoročna oporoka n POSEBNA PISNA OBLIKA n navzočnost prič ali urad. osebe (notarski zapis) n npr. oporoka pred pričami, sklen. ZZ, promet z nepremič.

Pravni učinki ‘pisnosti’? n pogoj za veljavnost npr. objava splošnega pravnega akta n pisna oblika in sporočitev naslovljencu glede posamičnega pravnega akta n pisna oblika pri določ. zasebnih prav. aktih n n večja dokazna vrednost

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu n n elektronski (t. i. varni) podpis ima enako veljavo kot lastoročni podpis vloge po ZKP, ZPP, ZUst. S

VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV n njihova OBVEZNOST v določenem pravnem redu (pravna varnost!) na določenem prostoru: krajevna veljavnost n za pravne subjekte: personalna veljavnost n v določenem času: časovna veljavnost. . . n včasih tudi stvarna veljavnost: glede predmeta pravnega urejenja in njegove narave n

1. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov n odvisna od krajevne pristojnosti posameznih državnih organov n centralni državni organi (celotno ozemlje) n unitarna država n n n državni organi / organi lokalne samouprave federalna država krajevna veljavnost sploš. pr. aktov druga plat teritorialne suverenosti

n n objekti v tujini (ambasade, ladje, letala): poseben režim; k. d. v tujini zoper RS kolizija med dvema ali več pravnimi redi n na območju določene države pravno razmerje s tujo prvino n n tujec povzroči škodo domačinu domačin se hoče poročiti s tujko n n kdo pristojen, katero pravo, pogoji izvršitve tuje odločbe (npr. pravo, kjer leži nepremičnina) MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO: zasebna razmerja z mednarodno vsebino (kot “domače pravo”)

2. Osebna veljavnost splošnih pravnih aktov n n za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak (npr. vsakdo, državljan, polnoletna oseba. . . ) pri nekaterih splošnih pravnih aktih OSEBNO MERILO bolj poudarjeno n n posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, vojni invalidi. . . ) izjeme – IMUNITETA (URS – domači funkcionarji; diplomati – MP)

3. Časovna veljavnost SPA I. Začetek veljavnosti SPA n moderno pravo: SPA OBJAVLJENI preden pričnejo veljati n n vacatio legis (od objave do trenutka veljave): seznanitev naslovljencev URS državni predpisi v državnem uradnem glasilu n lokalne skupnosti v njihovem glasilu. . . n tudi druge pravne osebe (podjetja, zavodi. . . ) n elektronska oblika Uradni list EU – 20 dni vacatio

n dostopnost v času vakacijske dobe n na oglasni deski posebni odtisi različna glasila n uradna glasila: izvajanje javnih pooblastil n n n državni uradni list (veljavnost na ozemlju celotne države) glasila lokalnih skupnosti vprašanje objave SPA rešeno v temeljnem pravnem aktu normodajnih subjektov (npr. statuti občin)

Vacatio legis n načelno pravilo: 15 dni (URS): državni in lokalni predpisi n n daljša doba (tudi več mesecev) n n lahko v aktu drugače določeno (še posebej pri virih avtonomnega prava – če ne uredijo, potem 15 dni) zahtevni in pomembni zakoni (npr. Kazenski ali civilni zakonik) krajša doba ali celo z dnem objave n n naslovljenci bi lahko izigrali namen (odlok o cenah) naravne nesreče

n razlika med pričetkom veljavnosti in pričetkom uporabe v končnih določbah

II. Konec veljavnosti SPA n n sam akt pove, kdaj se izteka določi kasnejši (mlajši) pravni akt (najpogosteje) n nova ureditev, sprememba ali dopolnitev

n n n višji SPA razveljavi nižjega (argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori) mlajši razveljavi starejšega z nasprotno vsebino (časovni argument: Lex posterior derogat legi priori) mlajši specialnejši razveljavi starejšega splošnejšega, če prvi bolj specialno ureja tvarino, ki je bila prej opredeljena v splošnejšemu (argument specialnosti + časovni argument: Lex specialis posterior derogat legi generali priori)

Derogacijska klavzula n n razveljavitvena, odpravitvena v prehodnih in končnih določbah SPA IZRECNA (kateri zakoni oz. določbe) SPLOŠNA n razveljavijo se “vsi predpisi, ki so v nasprotju” z novim zakonom

Problem pri splošni derogacijski klavzuli n še posebej: ali mlajši splošnejši razveljavlja starejšega specialnejšega? n npr. ko novi “krovni” zakon odpravlja različno urejanje določenega pravnega področja za različne vrste subjektov n uporaba namenske metode razlage

Tudi. . . n razveljavitev n n odprava n n učinkuje ex nunc (od sedaj): novi akt razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati US: zakon in drugi splošni akti SEU glede pravnih aktov ustanov EU učinkuje ex tunc (od tedaj): starejši se razveljavlja za čas, ko je bil starejši v veljavi odprava “škodljivih pravnih posledic” v celoti US: “podzakonski” predpisi

Konec veljavnosti s trajnim izginotjem predmeta pravnega urejanja (učinkovitost nujna spremljevalka veljavnosti) n npr. ukinitev določenega prevoznega sredstva, na katerega se je nanašal ustrezni prometni predpis

n nastanek nasprotnega običaja (izjemoma) n s svojo ustaljenostjo so iz formalnih pravnih virov izrinili pravila, ki dolgo niso bila učinkovita n npr. v SFRJ: pravni posli, za katere se zahteva pisna oblika, so veljavni tudi, če niso sklenjeni v tej obliki, če so bili vsaj delno realizirani (npr. prenos nepremičnine) n teorija o realizaciji pravnega posla, ki je bila nato sprejeta v ZOR (in danes v OZ)

III. Retroaktivna veljavnost SPA n ustavna prepoved: 155. člen – splošni pravni akti ne morejo imeti učinka za nazaj n ni izjeme za podzakonske akte

Izjeme od prepovedi retroaktivnosti – kumulativno podani pogoji n n n retroaktivnost le posameznih zakonskih določb retroaktivnost terja javna korist retroaktivnost ne sme posegati v “pridobljene” pravice n že normativno konkretizirane: individualizirane in določene v konkretnem posamičnem pravnem aktu (npr. pogodbi, pravnomočni sodbi ali odločbi) n npr. (US): “pridobljenost” pravice do pokojnine: kasnejše uskladitve oz. spremembe načina usklajevanja pokojnin ne predstavljajo spremembo odločbe o odmeri pokojnine oz. poseg v pravnomočno odločbo (nova zakonodaja lahko obdaja pridobljene pravice in lahko tudi vpliva na način njihovega uresničevanja)

Neprava retroaktivnost n n US – 2. člen URS – varstvo zaupanje v pravo učinek ex nunc, toda poseg v pridobljene ali pričakovane pravice n n npr. pokojnine odprti (nepravnomočni) postopki pred sodišči, vmes se spremeni zakon (rešiti v prehodnih določbah)

Retroaktivnost v kazenskem pravu n še posebej občutljivo za pravno varnost (načelo vnaprejšnje določenosti kaznivih dejanj) n n kazniva dejanja in kazni se ugotavljajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon milejši problem vojnih zločinov in hudodelstev – nürnberški procesi – retroaktivna opredelitev kaznivih dejanj v Statutu mednarodnega vojaškega sodišča n sicer že prepovedano v drugih mednarodnih dokumentih, v nasprotju s splošno uveljavljenimi pravnimi načeli in načeli človečnosti

Retroaktivnost interpretativnih zakonov n avtentična razlaga: normodajalec poda splošno obvezno razlago že sprejetega in veljavnega pravnega akta (ista pravna moč kot razlagani akt) n n ko je razlagalno določilo tako nejasno, da dopušča diametralno nasprotujoče si razlage povratna moč vse do začetka veljavnosti interpretiranega akta n n le glede zadev, ki še niso pravnomočne (ker bi drugače posegali v pridobljene pravice) pozor, da se za interpretativnim aktom ne skrivajo spremembe ali dopolnitve interpretiranega akta (drugače ne more veljati za nazaj)

VELJAVNOST POSAMIČNIH PRAVNIH AKTOV n PRAVNOMOČNOST n formalna, materialna n redna, izredna pravna sredstva

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV n pravna moč (stopnja pravne veljave) pravnega akta glede na druge pravne akte n nadrejenost prirejenost (enakopravnost) podrejenost

1. Splošni pravni akti n razmerje nadrejenosti oz. podrejenosti (npr. ustava – zakon – podzakonski akt) n n hierarhičnost: nižji v skladu z višjim (materialnovsebinsko in formalno) skladnost nižji akt se mora gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji akt (npr. zakon za uredbo) n višja stopnja odreja, kdo je lahko normodajalec (pristojen) na nižji stopnji in določa postopek n

n na isti ravni ali stopnji prava (npr. med zakoni ali med uredbami) – usklajevalna merila (US presoja le, če gre za tako huda neskladja, da kršijo načelo pravne države) n ko isti subjekt sprejeme v določenem času istovrstne zakone n n n čas nastanka predpisa (Lex posterior derogat legi priori) vsebina (predmet) pravnega urejanja (Lex specialis derogat legi generali) zgoraj omenjenima argumentoma se pridruži še argument avtoritete (Lex superior derogat legi inferiori)

“Notranja hierarhija” 153. čl. Ustave n n vsi SPA (zakoni, podzakonski predpisi in drugi SPA) v skladu z Ustavo zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral DZ, podzakonski predpisi in drugi SPA pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami (153. člen v zvezi z 8. čl. ; mnenje US) n n podzakonski predpisi in drugi SPA v skladu z Ustavo in zakoni predpisi lokalnih skupnosti v skladu z Ustavo in zakoni splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil v skladu z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi posamezni upravni organi (nižji z višjimi)

2. Posamični pravni akti n temeljijo na ustreznem SPA n na zakonu ali zakonitem predpisu (153. 4 čl. Ustave) n n sodniki vezani na Ustavo in zakon (exceptio illegalis) pravica do pritožbe (nadzor hierarhično višjih organov)

“Razmerje slov. prava do prava EU” n 3. a člen URS n n prenos izvrševanja dela suverenih pravic na organizacije, ki spoštujejo ČP, pravno državo in demokracijo (npr. EU) pravna pravila se presojajo v skladu s pravili teh organizacij n načelo primarnosti, neposredne veljave: nadrejenost! n možnosti US