POSAMINI PRAVNI AKTI Sodni akt oblastni akti sodi

POSAMIČNI PRAVNI AKTI

Sodni akt oblastni akti sodišč, s katerim na temelju ustave in zakonov (tudi MP in pravo EU) odločajo o pravnosti konkretnega vedenja in ravnanja pravnih subjektov, o spornih pravicah in dolžnostih, o pravnosti posamičnih aktov in tudi splošnih aktov + druge pomembne zadeve, če jih je treba obravnavati v sodnem postopku (npr. nepravdne zadeve)

Vrste sodnih aktov SODBA: poglavitni sodni akt, s katerim sodišče odloči o posamezni zadevi (“glavni stvari”) + akti Ustavnega sodišča (odločbe in sklepi) SKLEP praviloma postopka) procesni pravni akt (vprašanja, ki se nanašajo na potek v nekaterih zadevah se z njim odloči o (glavni) zadevi ( zapuščinski postopek, postopek zaradi motenja posesti in izvršilni postopek) ODREDBA – vmesni ukrep sodišča (za zagotovitev dokazov + za zavarovanje pred nevarnostjo)

Kazenski postopek obsodilna sodba – krivda + kazenska sankcija oprostilna sodba – k. d. , ni kaz. odgov. + ni dokazov zavrnilna sodba – umaknjena obtožba, v istem postopku že izdana pravnomoč. sodba + druge procesne ovire (npr. postopek se ne more več nadaljevati pomilostitev, zastaranje)

Pravdni postopek zavrnilna sodba utemeljenost zahtevka dajatvena sodba – naj toženec tožniku nekaj da, stori, opusti ali dopusti; npr. vrnitev izposojene stvari oblikovalna sodba – določeno pravno razmerje se razveže, spremeni ali oblikuje na novo; npr. razveza ZZ ugotovitvena sodba – ugotovitev (ne)obstoja določene pravice ali pravnega razmerja ali (ne)pristnosti določene listine; npr. ali je upravičenec služnostni upravičenec

Sestavine uvod – podatki o organu, ki ga izda, o strankah in njihovih morebitnih zastopnikih in pooblaščencih, kratka označitev zadeve, podatki o glavni in ustni obravnavi in dan, ko je bilo odločeno (“generalije”) izrek – avtoritativna odločitev o predmetu postopka (njegova vsebina odvisna od vrste sprejete pravne odločitve) – nanj vezani nosilni razlogi in pravnomočnost obrazložitev – razlogi, ki utemeljujejo pravno odločitev (če ne, lahko kršitev 22. člena Ustave (arbitrarnost) – minimalni pogoji) navesti dejstva in dokaze, s katerimi so bila dejstva ugotovljena navesti kateri formalni pravni viri so bili uporabljani in v kakšnem pomenu so bila posamezna pravila uporabljena pojasniti pravno posledico, za katero se je organ odločil pravni pouk – navaja pravno sredstvo, rok, v katerega ga je treba podati, in organ, na katerega ga je treba nasloviti

Upravni akt izdajajo državni upravni organi ali FO in PO z javnim pooblastilom v upravnih zadevah (v katerih se soočajo interesi posameznih pravnih subjektov in javni interesi) Sestavine smiselno enake kot pri sodnih aktih

Konstitutivni upravni akti ustanavljajo, spreminjajo ali odpravljajo pravice in dolžnosti (oz. njihove konkretizacije) pravnih subjektov npr. odločba o sprejemu v državljanstvo, odločba o izdaji potnega dovoljenja za tujino, odločba o odmeri davka, obrtno, gradbeno, prometno dovoljenje

Deklarativni upravni akti le ugotavljajo in potrjujejo, da obstajajo določene pravice, dolžnosti, pravna razmerja ali druga pomembna dejstva ali stanja npr. potrdila (o državljanstvu), vpisi v volilni imenik, v matične knjige, ugotavljanje pokojninske dobe tudi ti imajo pravne posledice, četudi ne konstituirajo pravic in dolžnosti (brez potrditve določenega dejstva ni mogoče doseči pravne posledice, ki se na deklarativni dejanski stan navezuje) npr. so vpis v volilni imenik za uresničenje volilne pravice pogosto temelj za izdajo konstitutivnih upravnih aktov npr. deklarativni akt o dolžini delovne dobe kot temelj za izdajo konstitutivnega akta o upokojitvi

Upravne odločbe najbolj tipični konstitutivni in deklarativni upravni akti izdajajo pristojni državni upravni organi pravne ali fizične osebe – na podlagi zakonskega javnega pooblastila upravni postopek (na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti)

Pravni posel zasebni pravni akti avtonomna voljna izjavna dejanja enega ali več pravnih subjektov, s kat. v pravno dovoljenih mejah nastajajo, se spreminjajo ter prenehajo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih bistvena značilnost – temeljijo na ključnih načelih civilnopravnih razmerij avtonomija pravnih subjektov dispozitivna narava civilnega prava stranke prirejene (tudi če gre za oblastne pr. subjekte kot stranke) prostovoljne pridobivanju pravic in prevzemanju obveznosti samostojne, ko napolnjujejo dispozicije in izbirajo pravne rešitve

Temeljna delitev (1) glede na pravno področje, na katerega se nanašajo obligacijskopravni (npr. pogodbe: kupna, darilna, poravnava) stvarnopravni (npr. izročitev, prilastitev) dednopravni (npr. oporoka) (2) glede na število udeležencev, ki izjavljajo svojo voljo enostranski (npr. okupacija, javna obljuba, zaveza iz vrednostnega papirja, oporoka) dvostranski (npr. pogodba) (3) glede na dolžnost protiizpolnitve (4) glede učinek odplačni (npr. kupoprodajna pogodba) / neodplačni (npr. darilna pogodba) pravni posli med živimi (npr. kupoprodajna pogodba) / pravni posli za primer smrti (npr. oporoka) (5) glede na obličnost formalnimi (npr. oporoka) / neformalnimi (npr. kupoprodajna pogodba glede premičnin)