PRAVNI AKTI Pojem izjavno dejanje enega ali ve

PRAVNI AKTI

Pojem • izjavno dejanje enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo (nosilci pravnih pravil)

Vrste • popolni – normativni pravni akti : pravna dejanja, ki ustvarjajo pravna pravila (norme) • nepopolni – materialni pravni akti: materialna pravna dejanja – predlagalni pravni akti • prošnje, peticije • obvezni predlogi (tožbe, obtožnice, pritožbe) – v zakonodajnem in pravovarstvenih postopkih

• SPLOŠNI PRAVNI AKTI: eno ali več splošnih in abstraktnih pravil • POSAMIČNI PRAVNI AKTI: posamično in konkretno pravilo

Izjava - volja – pravno učinkuje šele izjava volje (objektivizacija volje) – utrjevanje pravne varnosti in zaupanja v pravo • OBLASTNI PRAVNI AKTI – splošni akti: “socialna volja” • izjavno dejanje razumeti kot osamosvojeno izjavo glede na ratio legis (smisel npr. zakona) – objektivistično-dinamična razlaga • predpisi! (javnopravna narava – US) – posamični akti: npr. popravni sklep glede sodbe

• ZASEBNI POSAMIČNI PRAVNI AKTI – malce drugače: pomen sporočila se mora gibati v mejah izjave, sam pomen pa določamo glede na hoteno voljo • npr. oporoka: pravni oporočiteljev “namen”, pogodba: skupni “namen” pogodbenikov

neskladje med voljo in izjavo – oblastni (sploš. in posamič. ) pravni akti • sprememba ni mogoča; izdaja novega zakona ali avtentična razlaga • posamični akti – le očitne računske in pisne napake se lahko popravijo – zasebni posamični pravni akti • pogodba: OZ – prednost hoteni volji, ko ta ni ustrezno izražena zaradi grožnje, prevare ali bistvene zmote (razveljavitev pogodbe)

SESTAVINE NPA • VSEBINA – pravno pravilo, ki ga oblikuje pravni akt • OBLIKA – pristojnost za izdajo – postopek za izdajo – zunanje izrazno sredstvo

Vsebina • SPLOŠNI PRAVNI AKTI – nosilci splošnih in abstraktnih pravil • ustava, zakoni in podzakonski akti (uredbe, pravilniki, navodila), avtonomni pravni akti pravnih naslovljencev (statuti in splošni pravni akti pravni oseb (gospodarskih družb, zavodov) in organov lokalnih skupnosti, kolektivne pogodbe

• POSAMIČNI PRAVNI AKTI – posamična in konkretna pravila • oblastni (sodni in upravni akti) • zasebni – enostranski posli (npr. oporoke in druge pravno pomembne izjave volje) – dvostranski posli (npr. pogodbe)

Iz naziva ni mogoče vedno prepoznati vsebine • npr. občinski odlok (drugače splošni akt) lahko ureja posamično ravnanje (odlok o ustanovitvi ali reorganizaciji javnega zavoda) – ključna vsebina, lahko tudi mešana

Vsebina pomembna za pravovarstvene postopke • kdo je nosilec pravnega varstva? – oblastni splošni pravni akti • Ustavno sodišče – posamični pravni akti • redna sodišča in upravni organi • Ustavno sodišče (Up)

OBLIKA Pristojnost za izdajo • bolj kot je vsebina tehtna in odločilna, manjše je število pravnih subjektov, pristojnih za izdajo – Ustava + zakoni • DZ (širjenje navzdol) – sprejemanje zasebnih posamičnih pravnih aktov (npr. pogodbe) • vse poslovno sposobne pravne in fizične osebe

• OBLASTNI PRAVNI AKTI – državni organi – javni interes • NEOBLASTNI PRAVNI AKTI – interesi samih pravodajnih subjektov • “družbeni pravni akti” (družbeni organi in organizacije) • “zasebni pravni akti” (fizične osebe kot “navadni” pravni subjekti) – vezanost na hierarhično višja pravila

Sankcije za nepristojnost • oblastni – splošni • ne postane pravni akt (kot da ga sploh ne bi bilo; npr. sodba politične stranke – posamični • razveljavitev v drugem pravnem postopku » npr. sodba nepristojnega sodišča • neoblastni (drugačne sankcije – ničnost/izpodbojnost)

Postopek za izdajo • postopek bolj zahteven kolikor bolj pomembna je vsebina

• splošni pravni akti – ustavodajni in zakonodajni postopek • Ustava, zakon • posebej kvalificirana in razčlenjena postopka (kvalificirana večina za sprejem) – drugi postopki (manj formalni, hitrejši – izvršilni predpisi; uredbe vlade) • posamični pravni akti – oblastni pravni akti: sodni in upravni postopek – neoblastni (zasebni) pravni akti • neformalni postopki, prepuščeni volji strank • razen: pomembnejše zadeve – večje formalnosti (npr. notar. zapis)

Kršitev postopkovnih pravil (sankcije) • splošni pravni akti – bistvene – “očitno” vplivajo na vsebino » npr. kršitev pravila o večini, demokratičnosti postopka • razveljavitev, ugotovitev neustavnosti, odprava • posamični pravni akti – bistvene – absolutno bistvene: vnaprej izrecno predvidene – relativno bistvene: mogle vplivati na zakonitost akta

Zunanje izrazno sredstvo • USTNA IZJAVA ALI DOGOVOR – zasebni pravni akti (manj formalno) • PISNA OBLIKA – splošni pravni akti (dostop javnosti – urad. glasila) – oblastni posamični akti (sodbe in sklepi sodišč, odločbe sodišč in upravnih organov) – določeni zasebni posamični akti (bolj pomembni, trajnejša razmerja); npr. nakup avtomobila, lastoročna oporoka • POSEBNA PISNA OBLIKA – navzočnost prič ali urad. osebe (notarski zapis) • npr. oporoka pred pričami, sklen. ZZ, promet z nepremič.

Pravni učinki ‘pisnosti’? – pogoj za veljavnost • npr. objava splošnega pravnega akta • pisna oblika in sporočitev naslovljencu glede posamičnega pravnega akta • pisna oblika pri določ. zasebnih prav. aktih – večja dokazna vrednost

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu • elektronski (t. i. varni) podpis ima enako veljavo kot lastnoročni podpis • vloge po ZKP, ZPP, ZUst. S

VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV • njihova OBVEZNOST v določenem pravnem redu (pravna varnost!) – na določenem prostoru: krajevna veljavnost – za pravne subjekte: personalna veljavnost – v določenem času: časovna veljavnost. . . – včasih tudi stvarna veljavnost: glede predmeta pravnega urejenja in njegove narave

1. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov • odvisna od krajevne pristojnosti posameznih državnih organov – centralni državni organi (celotno ozemlje) • unitarna država – državni organi / organi lokalne samouprave • federalna država • krajevna veljavnost sploš. pr. aktov druga plat teritorialne suverenosti

2. Osebna veljavnost splošnih pravnih aktov • za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak (npr. vsakdo, državljan, polnoletna oseba. . . ) • pri nekaterih splošnih pravnih aktih OSEBNO MERILO bolj poudarjeno – posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, vojni invalidi. . . ) • izjeme – IMUNITETA (URS – domači funkcionarji; diplomati – MP)

3. Časovna veljavnost SPA I. Začetek veljavnosti SPA • moderno pravo: SPA OBJAVLJENI preden pričnejo veljati – vacatio legis (od objave do trenutka veljave): seznanitev naslovljencev • URS – državni predpisi v državnem uradnem glasilu – lokalne skupnosti v njihovem glasilu. . . – tudi druge pravne osebe (podjetja, zavodi. . . ) elektronska oblika Uradni list EU – 20 dni vacatio

• dostopnost v času vakacijske dobe – na oglasni deski – posebni odtisi – različna glasila • uradna glasila: izvajanje javnih pooblastil – državni uradni list (veljavnost na ozemlju celotne države) – glasila lokalnih skupnosti • vprašanje objave SPA rešeno v temeljnem pravnem aktu normodajnih subjektov (npr. statuti občin)

Vacatio legis • načelno pravilo: 15 dni (URS): državni in lokalni predpisi – lahko v aktu drugače določeno (še posebej pri virih avtonomnega prava – če ne uredijo, potem 15 dni) • daljša doba (tudi več mesecev) – zahtevni in pomembni zakoni (npr. Kazenski ali civilni zakonik) • krajša doba ali celo z dnem objave – naslovljenci bi lahko izigrali namen (odlok o cenah) – naravne nesreče

• razlika med pričetkom veljavnosti in pričetkom uporabe v končnih določbah

II. Konec veljavnosti SPA • sam akt pove, kdaj se izteka • določi kasnejši (mlajši) pravni akt (najpogosteje) – nova ureditev, sprememba ali dopolnitev

• višji SPA razveljavi nižjega (argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori) • mlajši razveljavi starejšega z nasprotno vsebino (časovni argument: Lex posterior derogat legi priori) • mlajši specialnejši razveljavi starejšega splošnejšega, če prvi bolj specialno ureja tvarino, ki je bila prej opredeljena v splošnejšemu (argument specialnosti + časovni argument: Lex specialis posterior derogat legi generali priori)

Derogacijska klavzula • razveljavitvena, odpravitvena • v prehodnih in končnih določbah SPA • IZRECNA (kateri zakoni oz. določbe) • SPLOŠNA – razveljavijo se “vsi predpisi, ki so v nasprotju” z novim zakonom

Problem pri splošni derogacijski klavzuli • še posebej: ali mlajši splošnejši razveljavlja starejšega specialnejšega? – npr. ko novi “krovni” zakon odpravlja različno urejanje določenega pravnega področja za različne vrste subjektov • uporaba namenske metode razlage

Tudi. . . • razveljavitev – učinkuje ex nunc (od sedaj): novi akt razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati – US: zakon in drugi splošni akti – SEU glede pravnih aktov ustanov EU • odprava – učinkuje ex tunc (od tedaj): starejši se razveljavlja za čas, ko je bil starejši v veljavi – odprava “škodljivih pravnih posledic” v celoti – US: “podzakonski” predpisi •

Konec veljavnosti s trajnim izginotjem predmeta pravnega urejanja (učinkovitost nujna spremljevalka veljavnosti) • npr. ukinitev določenega prevoznega sredstva, na katerega se je nanašal ustrezni prometni predpis

• nastanek nasprotnega običaja (izjemoma) – s svojo ustaljenostjo so iz formalnih pravnih virov izrinili pravila, ki dolgo niso bila učinkovita • npr. v SFRJ: pravni posli, za katere se zahteva pisna oblika, so veljavni tudi, če niso sklenjeni v tej obliki, če so bili vsaj delno realizirani (npr. prenos nepremičnine) – teorija o realizaciji pravnega posla, ki je bila nato sprejeta v ZOR (in danes v OZ)

III. Retroaktivna veljavnost SPA – ustavna prepoved: 155. člen – splošni pravni akti ne morejo imeti učinka za nazaj • ni izjeme za podzakonske akte

Izjeme od prepovedi retroaktivnosti – kumulativno podani pogoji • retroaktivnost le posameznih zakonskih določb • retroaktivnost terja javna korist • retroaktivnost ne sme posegati v “pridobljene” pravice – že normativno konkretizirane: individualizirane in določene v konkretnem posamičnem pravnem aktu (npr. pogodbi, pravnomočni sodbi ali odločbi) • npr. (US): “pridobljenost” pravice do pokojnine: kasnejše uskladitve oz. spremembe načina usklajevanja pokojnin ne predstavljajo spremembo odločbe o odmeri pokojnine oz. poseg v pravnomočno odločbo (nova zakonodaja lahko obdaja pridobljene pravice in lahko tudi vpliva na način njihovega uresničevanja)

Neprava retroaktivnost • US – 2. člen URS – varstvo zaupanja v pravo • učinek ex nunc, toda poseg v pridobljene ali pričakovane pravice – npr. pokojnine – odprti (nepravnomočni) postopki pred sodišči, vmes se spremeni zakon (rešiti v prehodnih določbah)

Retroaktivnost v kazenskem pravu • še posebej občutljivo za pravno varnost (načelo vnaprejšnje določenosti kaznivih dejanj) – kazniva dejanja in kazni se ugotavljajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon milejši • problem vojnih zločinov in hudodelstev – nürnberški procesi – retroaktivna opredelitev kaznivih dejanj v Statutu mednarodnega vojaškega sodišča • sicer že prepovedano v drugih mednarodnih dokumentih, v nasprotju s splošno uveljavljenimi pravnimi načeli in načeli človečnosti

Retroaktivnost interpretativnih zakonov • avtentična razlaga: normodajalec poda splošno obvezno razlago že sprejetega in veljavnega pravnega akta (ista pravna moč kot razlagani akt) – ko je razlagalno določilo tako nejasno, da dopušča diametralno nasprotujoče si razlage – povratna moč vse do začetka veljavnosti interpretiranega akta • le glede zadev, ki še niso pravnomočne (ker bi drugače posegali v pridobljene pravice) • pozor, da se za interpretativnim aktom ne skrivajo spremembe ali dopolnitve interpretiranega akta (drugače ne more veljati za nazaj)

VELJAVNOST POSAMIČNIH PRAVNIH AKTOV • PRAVNOMOČNOST – formalna, materialna – redna, izredna pravna sredstva

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV • pravna moč (stopnja pravne veljave) pravnega akta glede na druge pravne akte – nadrejenost – prirejenost (enakopravnost) – podrejenost

1. Splošni pravni akti • razmerje nadrejenosti oz. podrejenosti (npr. ustava – zakon – podzakonski akt) – hierarhičnost: nižji v skladu z višjim (materialnovsebinsko in formalno) – skladnost • nižji akt se mora gibati v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji akt (npr. zakon za uredbo) • višja stopnja odreja, kdo je lahko normodajalec (pristojen) na nižji stopnji in določa postopek

• na isti ravni ali stopnji prava (npr. med zakoni ali med uredbami) – usklajevalna merila (US presoja le, če gre za tako huda neskladja, da kršijo načelo pravne države) – ko isti subjekt sprejeme v določenem času istovrstne zakone • čas nastanka predpisa (Lex posterior derogat legi priori) • vsebina (predmet) pravnega urejanja (Lex specialis derogat legi generali) • zgoraj omenjenima argumentoma se pridruži še argument avtoritete (Lex superior derogat legi inferiori)

“Notranja hierarhija” 153. čl. Ustave • vsi SPA (zakoni, podzakonski predpisi in drugi SPA) v skladu z Ustavo • zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral DZ, podzakonski predpisi in drugi SPA pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami (153. člen v zvezi z 8. čl. ; mnenje US) • podzakonski predpisi in drugi SPA v skladu z Ustavo in zakoni • predpisi lokalnih skupnosti v skladu z Ustavo in zakoni • splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil v skladu z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi • posamezni upravni organi (nižji z višjimi)

2. Posamični pravni akti • temeljijo na ustreznem SPA – na zakonu ali zakonitem predpisu (153. 4 čl. Ustave) • sodniki vezani na Ustavo in zakon (exceptio illegalis) – pravica do pritožbe (nadzor hierarhično višjih organov)

“Razmerje slov. prava do prava EU” • 3. a člen URS – prenos izvrševanja dela suverenih pravic na organizacije, ki spoštujejo ČP, pravno državo in demokracijo (npr. EU) – pravna pravila se presojajo v skladu s pravili teh organizacij • načelo primarnosti, neposredne veljave: nadrejenost! – možnosti US