ZAKON O VARSTVU OKOLJA Uradni list RS t

ZAKON O VARSTVU OKOLJA Uradni list RS, št. 39/2006

NAMEN IN CILJI ZAKONA NAMEN: - spodbujanje in usmerjanje družbenega razvoja CILJI: - preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja - ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja - trajnostna raba naravnih virov - zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije - odpravljanje posledic obremenjevanja okolja

NAČELO VARSTVA PRAVIC n Za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja lahko vsak državljan pred sodiščem zahteva, da se poseg v okolje ustavi, če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev okolja.

UKREPI VARSTVA OKOLJA 1. Mejne vrednosti in pravila ravnanja EMISIJE povzročitelj mora sprejeti ukrepe za zmanjševanje emisij v okolje vsaj do predpisanih mejnih vrednosti - pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja - vlada RS določi mejne vrednosti emisij in stopnje zmanjševanja okolja (Emisija je izpuščanje radioaktivnih snovi v določenem obdobju. Imisija je koncentracija aktivnosti v okolju. ) -

UKREPI VARSTVA OKOLJA 1. Mejne vrednosti in pravila ravnanja RAVNANJE Z ODPADKI - povzročitelj mora upoštevati pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadkov in za predelavo nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev

UKREPI VARSTVA OKOLJA 1. Mejne vrednosti in pravila ravnanja Minister določi pravila za ravnanje z odpadki: - zmanjšanje nastajanja odpadkov - razvrščanje odpadkov v sezname - načini ravnanja z odpadki - obveznost pridobitve dovoljenja - načrtovanje, gradnjo in obratovanje naprav za ravnanje z odpadki - usposobljenost oseb za ravnanje z odpadki - vodenje evidenc o odpadkih

n n Eurostat: Slovenija je leta 2008 proizvedla 542 kg odpadkov na prebivalca, slovenski statistični urad: Slovenija je leta 2008 proizvedla 453 kg odpadkov na prebivalca, evropskega statističnega urada: stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je 36 % v letu 2014, Eurostat: Slovenija reciklira 49 odstotkov vseh komunalnih odpadkov

UKREPI VARSTVA OKOLJA 2. Zagotavljanje standardov kakovosti okolja STANDARDI KAKOVOSTI OKOLJA - določitev standardov kakovosti okolja, opozorilnih in kritičnih vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaženosti - določitev meril občutljivosti in obremenjenosti okolja po razredih ali stopnjah - določitev ravni dopustnega preseganja - določitev načina obveščanja o prekoračitvah - sprejetje ukrepov prepovedi dejavnosti v izrednih primerih

UKREPI VARSTVA OKOLJA 3. Ukrepi v primeru okoljske nesreče - - povzročitelj mora o nesreči obvestiti pristojen organ za obveščanje in izvesti nujne ukrepe, ki zmanjšajo škodljive posledice za okolje interventne ukrepe izvedejo pristojne službe po predpisih stroške plača povzročitelj okoljske nesreče če povzročitelj nesreče ni znan ali če je nesreča naravnega pojava, stroške plača država če pride do onesnaženja voda veljajo predpisi o vodah

UKREPI VARSTVA OKOLJA 4. Drugi ukrepi Naloge pooblaščenca za varstvo okolja so: - svetovanje povzročitelju z ukrepi - dajanje predlogov za zmanjšanje ali preprečevanje obremenjevanja okolja - sodelovanje pri uvajanju postopkov, tehnologij in izdelkov, ki so za okolje manj škodljivi - nadzorovanje pri izvajanju predpisanih ukrepov - seznanjanje zaposlenih o škodljivih vplivih

UKREPI VARSTVA OKOLJA 5. Znak za okolje in sistem okoljskega vodenja organizacij - - znak za okolje podeli država za spodbujanje proizvodnje izdelkov z manjšimi negativnimi vplivi na okolje podeljen znak se lahko tudi odvzame pri kršitvi pogojev

PROGRAMI IN NAČRTI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA Celovita presoja vplivov na okolje - upoštevanje zahtev varstva okolja ohranjanje narave varstvo človekovega zdravja varstvo kulturne dediščine

SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU 1. Monitoring okolja je spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami in drugimi metodami. Izvaja se monitoring: - naravnih pojavov( radiološki, hidrološki pojavi) - stanja okolja (kakovost tal, vode in zraka) - onesnaževanja okolja (nadzorovanje emisij v tla, vode in zrak)

SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU 2. Register Ministrstvo vodi in vzdržuje register varstva okolja, ki vsebuje evidenco: - oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje - izvajalcev javnih služb varstva okolja - oseb, ki imajo pooblastila za odpravljanje dejavnosti varstva okolja

SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU 3. Informacijski sistem okolja Ministrstvo vodi in vzdržuje informacijski sistem okolja, ki vsebuje podatke o: - stanju okolja - naravnih pojavih - naravnih vrednotah - ogroženih območjih - vplivih onesnaženosti okolja na zdravje prebivalstva - emisijah - nevarnih snoveh - okoljskih nesrečah

SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU 4. Obveščanje javnosti Ministrstvo pripravi: - vsako četrto leto – poročilo o okolju - vsako drugo leto – kazalci stanja okolja Občina pripravi: - vsako četrto leto – poročilo o okolju

SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU 5. Dostop do okoljskih podatkov Poročilo o okolju se objavi tako, da je dostopno javnosti.

2. 5 SISTEM KAKOVOSTI PO ISO 14000 To je standard ravnanja z okoljem. Mednarodni standardi za ravnanje z okoljem naj bi organizacijam priskrbeli elemente učinkovitega sistema ravnanja z okoljem, ki jih je mogoče povezati z drugimi zahtevami vodenja, tako da organizacijam pomagajo doseči tako okoljske kot tudi gospodarske cilje. Uspeh sistema je odvisen od zavezanosti na vseh ravneh in funkcijah, še posebej najvišjega vodstva. Sistem te vrste omogoča organizaciji, da vzpostavi in presodi postopke, s katerimi določi politiko do okolja in okvirne cilje, dosego njihovega izpolnjevanje ter to prikaže tudi drugim. Skupni cilj tega mednarodnega sistema je podpreti varovanje okolja in preprečevanje onesnaževanja.

2. 5 SISTEM KAKOVOSTI PO ISO 14000 Prevzem in izvajanje več vrst tehnik ravnanja z okoljem lahko pripomoreta k najugodnejšemu izidu za vse zainteresirane stranke. Vendar pa prevzem tega mednarodnega standarda sam po sebi ne zagotavlja najugodnejšega izida za okolje. Da bi dosegli okoljske cilje, mora sistem ravnanja z okoljem spodbujati organizacije, da pretehtajo uvedbo najboljših tehnologij, ki so na voljo, če je to gospodarno in primerno.

2. 5 SISTEM KAKOVOSTI PO ISO 14000 Ta mednarodni standard je uporaben v vsaki organizaciji, ki želi: - izvajati, vzdrževati in izboljševati sistem ravnanja z okoljem - dokazati sama sebi, da njeno ravnanje ustreza okoljski politiki, za katero se je opredelila - prikazi tako ustreznost drugim - pridobiti certifikat za svoj sistem ravnanja z okoljem pri zunanji organizaciji - sprejeti lastno odločitev in izdati lastni izjavo, da je njen sistem ravnanja z okoljem v skladu s tem mednarodnim standardom

PRAVILNIK O RAVNANJU Z ODPADKI Uradni list RS, št. 84/1998

RAVNAJE Z ODPADKI Odpadek je določena snov ali predmet, ko ga povzročitelj, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Nevarni odpadek je odpadek, ki je zaradi določenih nevarnih sestavin uvrščen med nevarne izdelke. Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva.

RAVNAJE Z ODPADKI Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom in mora biti izvedeno tako: - da ne ogroža človekovega zdravja - da ne obremenjuje okolja (voda, zrak, tla, hrup, vonjave, živali, rastline)

RAVNAJE Z ODPADKI Odpadke je treba predelati, če obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov. Odpadkov ni potrebno predelati, če so stroški nesorazmerno višji od stroškov odstranitve ter če njihovo odstranjevanje manj obremenjuje okolje kot predelava.

POMEMBNI PRISTOPI PRI RAVNANJU Z ODPADKI 1. 2. 3. 4. Zmanjšati količino odpadkov Povečati odgovornost proizvajalca Bremeniti onesnaževalca Zbiranje odpadkov in transport do zbiralnih centrov

PROCESIRANJE ODPADKOV 1. Deponije odpadkov (zaščita dna s plastiko, odpadke stisniti) 2. Sežig odpadkov -termična obdelava (zmanjšanje prostornine za 95%, nevarnosti zaradi nastalih dioksinov, ki so nevarne strupene snovi in povzročajo nastanek rakovih obolenj in kožne bolezni)

PROCESIRANJE ODPADKOV 3. Recikliranje - je zbiranje z vključenim sortiranjem po vrstah odpadkov, - dobljene snovi ponovno uporabimo. 4. Piroliza in uplinjanje - je segrevanje odpadkov pri visoki temperaturi z omejenim dostopom zraka (kisika) in pri povišanem tlaku.

METODA 5 -S n Japonsko 5 - S je zelo enostavna a hkrati učinkovita Pomen Primer tehnika za urejanje okolja v podjetju Seiri Organizacija Zavrzite ali odstranite vse nepotrebno Seiton Sistematizacija 30 sek. dostop do dokumenta Seiso Čiščenje Individualna odgovornost za čiščenje Seiketsu Standardizacija Transparentnost skladiščenja Shitsuke Disciplina Dnevno izvajanje 5 -S

METODA 5 -S n n 5 -S tehnika je široko uporabljana na japonskem. Ljudje smatrajo tehniko kot koristno ne samo za urejanje fizičnega okolja , ampak tudi za izboljšanje njihovega miselnega procesa Tehnika lahko pomaga reševati mnoge vsakodnevne probleme , je pa na žalost malo znana

METODA 5 -S Pri uporabi tehnike je potrebno slediti naslednjim korakom : 1. 2. 3. 4. Predanost najvišjega vodstva Promoviranje tehnike 5 - S Vodite arhiv ( foto, video…) Izobraževanje ( usposabljanje, motiviranje, izmenjava idej … ) 5. Vrednotenje ( motivacija in zdrava tekmovalnost ! ) - 5 -S patrulje ( vodenje s sprehajanjem naokrog ) - križno vrednotenje ( med skupinami, izmenjava idej in skupno učenje )

METODA 5 - S Na začetku izdelajte časovni načrt: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Navdušite vodstvo in izdelajte plan Izobraževanje o tehniki in identifikacija ključnih opravil vsakega koraka 5 -S tehnike 1. dan - Organizacija Dnevno izvajanje aktivnosti vseh zaposlenih 2. dan - Sistematizacija 3. dan - Čiščenje 4. dan - Standardizacija 5. dan - Disciplina Nagrade in priznanja za najuspešnejši oddelek Pregled rezultatov in planiranje nove promocije

Koraki 5 S : 1. Organizacija (Seiri ) n zmanjšanje števila stvari, ki so potrebne za opravljanje dela in odstranitev vseh nepotrebnih. Pomembno je shranjevati stvari , prav tako pomembno pa tudi zavreči nepotrebno. Najpomembneje je odločiti se, katere stvari prihraniti in kako jih hraniti, da so kasneje hitro in enostavno dosegljive.

Primer dobre organizacije :

Dobra sistematizacija :

METODA 5 -S

3. Čiščenje (Seiso) n n Čiščenje je stvar vsakogar v podjetju V pisarnah in delavnicah je potrebno določiti individualno odgovornost

4. Standardizacija (Seiketsu) n n “Standardizacija” pomeni kontinuirano vzdrževanje , sistematizacijo in čiščenje podjetja Prenos tehnike na vse oddelke ( standardizacija postopkov v celotnem podjetju )

5. Disciplina(Shitsuke) n n n “Disciplina” pomeni , da opravljate naloge vedno tako , kot naj bi jih Odpraviti slabe navade in sprejeti dobre. Samodisciplina zagotavlja neprestano in pravilno izvajanje dnevnih rutin

Primer GARAŽA :

Primer GARAŽA :

Primer GARAŽA :

Stroški izgube časa: 20 min * 500 zaposlenih = 167 h / dan *5 dni * 50 tednov = 41750 h/leto *20 EUR/h = 835000 EUR/leto (5000 sit/leto = 208 750000 sit/leto) n