AVSTRALIJA tevilo prebivalcev 20 milijonov Uradni jezik angleina

AVSTRALIJA

• • • • Število prebivalcev: 20 milijonov Uradni jezik: angleščina Valuta: Avstralski dolar (AUD) Glavno mesto: Canberra Površina: 7. 74 milijonov km 2 Bruto domači proizvod: $835 milijard (US$603 milijard) Delovna sila: skoraj 10 milijonov Državne barve: zelena in zlata Dan državnosti : 26. januar Delež gospodinjstev z dostopom do interneta: 37 % Število registriranih motornih vozil: 12. 46 milijonov Število prebivalcev z mobilnim telefonom: 12. 7 milijonov Število prekomorskih turistov (2006): 5. 2 milijonov

ZASTAVA

AVSTRALIJA

HIMNA • Australians all let us rejoice For we are young and free We've golden soil and wealth for toil, Our home is girt by sea: Our land abounds in nature's gifts Of beauty rich and rare, In history's page let every stage Advance Australia fair, In joyful strains then let us sing Advance Australia fair. Beneath our radiant Southern Cross, We'll toil with hearts and hands, To make this Commonwealth of ours Renowned of all the lands, For those who've come across the seas We've boundless plains to share, With courage let us all combine To advance Australia fair. In joyful strains then let us sing, Advance Australia fair.

• ZGODOVINA

• Predstava o neznani južni celini sega v čas antične Grčije. Zgodnji • • raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40 000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini - trgovci in pomorščaki z otoka v Indoneziji. Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. In 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany , ki je danes del Sydneya, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci. Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney.

• Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.

• Podnebje • Na severu je podnebje V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje puščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema je evkalipt. Na skrajnem jugu je podnebje sredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogoste oljke, agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno , zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.

• Šolstvo • Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino. Nekateri se tudi učijo doma. V večini držav velja šolska obveznost od 5. 15. leta.

• Pretežni del prebivalstva ima britanske prednike. Ker pa je Avstralija večnacionalna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem grščino in italijanščino. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in Azije. Domačini - Aborigini prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina. • Avstralski domačini • Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40. 000 leti iz Azije. Med plovbo s kanuji iz lubja, so se domnevno izkrcali na tropskem severu Avstralije. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in , pri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi: bumerang in , posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo, je živelo na vsej celini približno 300. 000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živjimi bitji, prepričani da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem

• Kultura • Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo, Veliko Britanijo. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa je uradni jezik. Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav » G'day, mate « (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti. Od mest oddaljene družine šolajo otroke doma, kasneje jih pošljejo v mesta v izpopolnitev izobrazbe. Le malo Avstralcev živi izven urbanih območij, a tudi ti najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih.

• Rastlinstvo in živalstvo • Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin fizično ločena. Zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Okoli 85% vrst semenk, 84% sesalcev, več kot 45% ptic ter 89% priobalnih vrst rib je endemnih in jih najdemo samo v Avstraliji. K raznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolike habitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.

Rastlinstvo • Sever je večinoma poraščen s savano, medtem ko je na skrajnem severu prisoten tropski deževni gozd. Osrednji, južni in zahodni del je neporasel oz. je rastje skromno. Pogost predstavnik puščavskega rastlinskega sveta je evkalipt. Na jugovzhodu in jugozahodu je rastlinstvo mediteransko. Tu gojijo vinsko trto in agrume.

evkaliptus

živalstvo

• Sesalci • Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi in vombati. • Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so dingi, in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši