INDIVIDUALNO NARTOVANJE VARNOSTI MOJCA UREK Ocena tveganja in

INDIVIDUALNO NAČRTOVANJE VARNOSTI MOJCA UREK Ocena tveganja in načrtovanje varnosti 2012

Teme Dinamika nasilja n Proces odhajanja žrtve iz nasilnega odnosa n Individualno načrtovanje varnosti n Primer načrta n

KROG NASILJA n Naraščanje napetosti: v tem obdobju poskuša ženska zmanjšat napetost tako, da vpliva na njegovo razpoloženje, da mu ne daje razloga, da je jezen, skuša predvidet možnost izbruha. Strategije so pomirjanje, izogibanje, predvidevanje …

n n Izbruh: vendar z naraščanjem napetosti ženska izgubi nadzor in napetost preraste v nasilje nad njo. Posledica: obžalovanje moškega, govori ji, da se bo poboljšal, da jo potrebuje. Ona se počuti bolje, skrbi jo zanj, zdi se ji, da lahko prepreči nove izbruhe nasilja. Moški ji naloži nalogo, da ga bo zaščitila, da ga ne po “spet polomil”, naloži ji odgovornost za svoje vedenje. Ona ima občutek kontrole, da bo lahko nadzorovala. Sčasoma se napetost spet stopnjuje…

PROCES ODHAJANJA 1. FAZA: prvi nasilni izbruh Povzroči občutke obupa, nemoči, šoka, sramote, redkokdaj pa pretrganje odnosa. Ženska poskuša razumeti vedenje moškega, najti razlago. Kmalu po prvem incidentu izkušnjo potisne in opiše kot izgubo nadzora med prepirom. n

2. FAZA: nasilje kot incident n Nasilje čedalje pogostejše, žrtev zanika njegov obseg. Nasilje je skrivnost, o kateri ne govori. Ne vidi še strukturnih značilnosti nasilja, ampak ga razume kot posamezne dogodke, ki si jih poskuša razložiti.

3. FAZA: nasilje kot sestavina odnosa n Odnos postopoma postane še nasilnejši, njen življenjski prostor se vse bolj oži; vse bolj je njeno življenje omejeno samo na dejanja, s katerimi bi lahko zmanjšala nasilje. Časovnih razmakov med enim in drugim izbruhom skoraj ni več.

4. FAZA: prelom Prijavi nasilje, poišče pomoč, razkrije nasilje bližnjim itd.

Strategije preživetja Izogibanje n Separacija na dobrega in slabega partnerja n Identifikacija s storilcem n

METODA: NAČRTOVANJE VARNOSTI n n Soc. del. vstopamo v življenje žrtve v različnih fazah. Načrti varnosti so strategije in odgovori na tveganja, ki jih doživljajo ženske, ki živijo v nasilnih odnosih. Ženske, ki doživljajo nasilje vsakodnevno načrtujejo svojo varnost in varnost svojih otrok. Načrtovanje varnosti kot metoda svetovanja in zagovorništva je podpora in dopolnjevanje njihovih prizadevanj. Zato je temeljno načelo načrtovanja varnosti upoštevanje perspektive posamezne ženske, t. j. njene ocene tveganj in njenega načrta varnosti.

Načrtovanje varnosti: Pregled/ocena/analiza tveganj n Identificirati dostopne in relevantne opcije in vire n Izdelava, operacionalizacija in implementacija načrta varnosti n Reevaluacije načrta n

TVEGANJA n n Načrtovanje varnosti ima za cilj zmanjševanje tveganj, zato je eden od bistvenih elementov načrta varnosti ocena tveganj. Ocena tveganj kot postopek in metoda v SD je zelo uporaben pripomoček, ki pomaga ločiti med abstraktno grožnjo (za otroka skrbi starš z zgodovino duševnih kriz, otroka ni 2 dni v šolo) od dejanske konkretne nevarnosti, verjetnosti, da se nekaj zgodi (starši niso javili, da ga ne bo; vendar se je to že zgodilo, ko je bil otrok bolan; soc. del. vseeno pokliče starše)

S to metodo imamo možnost oceniti posamezne parametre tveganja v konkretnih situacijah in na tej podlagi pripraviti načrt zmanjševanja ugotovljenih tveganj. n To ves čas počnejo tudi žrtve nasilja same in pri tem tudi pričakujejo našo podporo. n

n Ocenjujejo natanko to, kar je bistvo te metode: l l l n ocenjujejo resnost grožnje, da se nekaj zgodi, kaj so signali za nevarnost, kako pogosta je grožnja, kateri faktorji jo povečujejo, kateri zmanjšujejo, kako velika je lahko škoda, kako jo zmanjšat oziroma zmanjšat tveganje, da bi prišlo do nje, kaj je “profit”, če nekaj ukrene ali ne ukrene. To so lahko mikro dogodki, v času nasilnega napada ali širša situacija.

RAZPREDELNICA ZA HITRO OCENO TVEGANJA 2. Nevarnost/škoda 1. Grožnja/ elementi tveganj 4. Taktike zmanjševanja škode 3. Profit

Daljši postopek analize tveganja (resnejše situacije v SD) Opis situacije Mandat (formalni, splošni, dejanski – ki nam ga daje stranka) Razpredelnica ocene tveganja Grožnja Percepcija: Percepcija uporabnice: kako zaznava nevarnost Kako drugi Indikatorji (signal) za nevarnost: Za uporabnico: Za druge akterje: Pogostost: Intenzivnost: (resnost grožnje) Faktorji: Povečuje tveganje: Zmanjšuje tveganje: Nevarnost Definirati nevarni dogodek: Določiti verjetnost dogodka (približek, pomaga primerjat bolj običajne situacije z izrednimi): Opredeliti škodo: Profit Zaključki: Ukrepi: Možni ukrepi (brainstorming) Preprečevanje škode: Preprečevanje nevarnega dogodka: Zmanjševanje škode Popravljanje škode Načrt: Spremljanje in evalvacija ukrepov:

Tveganja pri nasilju nad ženskami n n Ena vrsta tveganj je pogojena z nasiljem storilcev, druga vrsta tveganj pa so socialna oz. » življenjska tveganja «, ki so prav tako pomembna pri izdelavi načrta varnosti. Pri pregledu tveganj, ki je 1. faza načrtovanja varnosti, gledamo tudi, ali se tveganja zmanjšujejo ali povečujejo, glede na to, kako žrtev ukrepa.

Tveganja, pogojena z nasiljem n n n Gre za tiste nevarnosti, ki izvirajo iz nasilneževe kontrole nad partnerko. Ljudje, ki izvajajo nasilje se poslužujejo tako fizičnega nasilja kot tudi drugih taktik, da bi imeli pod kontrolo svoje partnerke. Žrtve, ki izkušajo te taktike, jih neprestano analizirajo ter poskušajo identificirati, katere taktike predstavljajo zanje določena tveganja.

Katera so: n n n n fizične poškodbe, psihološke poškodbe, tveganja, ki vključujejo otroke, finančna tveganja, tveganja povezana družino in prijatelji, izguba odnosa, tveganja povezana z zakonodajo.

FIZIČNE POŠKODBE n n Tveganja fizičnih poškodb segajo od lažjih do težjih poškodb, ki se lahko končajo kot invalidnost ali celo smrt. Tveganje fizičnih poškodb se stopnjuje s trajanjem nasilnega odnosa. Številne ženske poiščejo pomoč v trenutku ko čutijo, da naslednjega fizičnega napada mogoče ne bodo preživele. Izkušnje so pokazale da se tveganje z odhodom povečuje. S tem tveganjem je največkrat povezan tudi strah pred odhodom. Spolni napadi so pogostokrat sestavni del nasilnega odnosa in predstavljajo eno pomembnih tveganj.

OPOMNIK n n n n n Kakšne oblike nasilja? Ob katerih situacijah? Kako pogosto? Kako intenzivno? Izkušnje predhodnih groženj? Kaj povečuje tveganje? Kaj zmanjšuje? Ocena posledic Posebne okoliščine: Dostop do orožja? l Je v stresni situaciji? (nezaposlenost, stiki, ločitev) Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane? l

TVEGANJA PSIHOLOŠKIH POSLEDIC n n n Psihično nasilje je pomemben del nasilnega odnosa. Z uporabo različnih metod psihičnega nasilja nasilnež poskuša vzdrževati nadzor nad žrtvijo. S stopnjevanjem psihičnega nasilja narašča tudi pri ženski občutek da ni izhoda, da je sama kriva za nasilje, ki ga doživlja, da ji nihče ne more pomagati, narašča občutek sramu in izolacija.

n n Študije kažejo, da med ženskami, ki trpijo zaradi depresije in poskusov samomora, prevladujejo zlorabljene ženske. So tudi pogostejše uporabnice služb duševnega zdravja. Nasilje zaobjema vse tri značilnosti, ki so prepoznane v socialni teoriji depresij: ponižanje, nizko socialno vrednotenje, podrejenost in omejen izhod, ujetost. Ženska lahko, zato da bi v nasilnem odnosu preživela, uživa različne substance – tablete, alkohol. Psihično nasilje imenujemo tudi čustveno ali duševno nasilje, je torej tisto nasilje, ki povzroča resne posledice za duševno zdravje in čustvovanje osebe.

n n n n n n Zmerjanje Smešenje Zastraševanje Lažne obtožbe Razkazovanje orožja pred vami Omejevanje ali preprečevanje stikov s sorodniki ali prijatelji Izražanje ljubosumja Opustitev pomoči, ko ste imeli zdravstvene težave, bolezen Poškodovanje ali povzročitev smrti živali, na katero ste navezani Spravljanje v neprijeten položaj pred sodelavci in nadrejenimi Žaljivo izražanje glede vašega zunanjega videza Preprečevanje, da bi zanosili Jezno in glasno vpitje tako, da vas prestraši Zbujanje ponoči, ne dovoli vam spati Namerno nevarna vožnja avtomobila, da vas zastraši Zasledovanje z avtomobilom Grožnje otrokom Grožnje, da vam bo odvzel oz. odpeljal otroka Grožnje bližnjim sorodnikom tako, da vas ne upajo braniti Grožnje da bo ubil vas, otroke in bližnje sorodnike Grožnje, da se bo ubil ali kaj hudega naredil, če ga boste zapustili

Opomnik n n n Katere oblike psihičnega nasilja doživlja? V katerih situacijah? Kako pogosto? Kako intenzivno? Ocena škode: l l l n n Samospoštovanje Težave z duševnim zdravjem Uporaba alkohola, drog, tablete… Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Tveganja, ki vključujejo otroke n n n Ko so v nasilje vpleteni otroci je potrebno narediti dodatno analizo tveganja, ki se nanaša posebej na otroke. Upoštevati moramo nevarnosti za otroke: ali so otroci neposredne žrtve nasilja ali so priče nasilje. S stališča načrtovanja varnosti je pomembno vprašanje, ali bo oče z nasiljem nad otroki nadaljeval, ko bo ženska zapustila nasilni odnos.

n n n Nasilneži pogosto žensko zadržujejo v odnosu z grožnjo, da jim bodo odvzeli otroke, če bodo odnos zapustile. To tveganje ima še večjo težo, če je ženska finančno nesamostojna. Žensko skrbi tudi obratno, namreč ali bo v primeru, če bo v odnosu ostala, socialna služba otroke odpeljala in jih namestila izven družine. Po odhodu ženske iz nasilnega odnosa se lahko zgodi tudi, da bo nasilnež nenadzorovane stike izkoristil za to, da bo otroke odpeljal in s tem uresničil svoje grožnje.

n Tveganja, ki se nanašajo na otroke je potrebno zelo skrbno preučiti. Ko govorimo o stikih po odhodu ženske in njenih otrok iz nasilnega odnosa se postavlja velik problem; saj stiki lahko otrokom zelo škodijo, če se nasilje nadaljuje, istočasno pa je lahko tudi popolna odsotnost stikov z očetom, ne da bi ocenili tveganje, otrokom škodljiva.

Opomnik n n n n Na kakšne načine povzročitelj uporablja otroke, da bi jo zastrašil? V katerih situacijah? Kako pogosto? Kako intenzivno? Ocena škoda, na primer: l Otroci jo sovražijo, krivijo, da bo razdrla družino ali ker grdo govori o očetu, l Otroci nočejo od doma l Prestrašena je, da bodo socialne službe odvzele otroke l Boji se, da se ji bo maščeval preko otrok, če bo odšla, tako da bo postal nasilen do njih, itd Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Finančna tveganja n n Nasilni partnerji pogostokrat nadzirajo prihodke družine. Če je ženska zaposlena, pogosto sama s svojimi dohodki vzdržuje gospodinjstvo. Zgodi pa se lahko tudi, da nasilnež partnerki prepoveduje in preprečuje zaposlovanje, s čimer povečuje svoj nadzor nad njo, saj je tako popolnoma finančno odvisna od njega. Ob odhodu od nasilneža je za žensko zelo pomembno tveganje finančno vprašanje, sploh če je brez zaposlitve.

n n Če je zaposlena, po njenem odhodu nasilnež pogosto poskuša doseči njeno vrnitev tudi tako, da z nasiljem in nadlegovanjem nadaljuje na delovnem mestu, tako da ji lahko zaradi tega grozi izguba službe. Če se ženska želi umakniti v drugi kraj, lahko pomeni tudi to, da bo morala zaradi preselitve službo zapustiti.

n Tveganje, ki je ženskam zelo pomembno je izguba stanovanja. Če družina živi v najemniškem stanovanju, jim lahko grozi izselitev zaradi npr. pritožb stanovalcev zaradi » hrupa « ki prihaja iz njihovega stanovanja; če pa imata lastniško stanovanje, je za žensko odhod iz njega izredno visoko tveganje, saj so postopki za pridobitev deleža nad premoženja dolgotrajni, v tem času pa ženska mora najeti stanovanje na prostem trgu, kar dodatno otežuje njen finančni položaj.

n Ena od metod vzdrževanja kontrole nad žrtvijo je tudi poškodovanje njene lastnine, posebej pa še predmetov, ki imajo za njo emocionalno vrednost (ali hišnih ljubljenčkov, domačih živali).

Opomnik n n n n Na kakšne načine jo ekonomsko nadzoruje? Ima svoj denar in če ja, ali lahko odloča o tem, kako ga bo porabila? Je v strahu, da bo izgubila stanovanje? Kdo odloča o porabi družinskega proračuna, kdo kaj plačuje? Jo zastrašuje, da ji bo uničil stvari, ki so ji dragocene? Ocena škoda: materialna in psihološka. Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Tveganja, povezana z družino in prijatelji n n Analiza tveganj povezanih z družino in prijatelji vsebuje predvsem oceno o tem, ali je njena socialna mreža podporni mehanizem ali pa predstavlja dodatno tveganje. Družina in prijatelji so tako npr. lahko na strani nasilneža in žensko krivijo za nasilje, ki ga doživlja; prav tako pa so ji lahko v podporo in so zaradi tega tudi oni v nevarnosti.

n n Po odhodu iz nasilnega odnosa številne ženske ostanejo brez podpore svoje socialne mreže, saj družini in prijateljem, tako kot širši okolici ponavadi ostaja njena situacija prikrita, tako da velikokrat ženska ostane brez njihove podpore. Eden najpomembnejših dejavnikov njenega okrevanja je zato vzpostavitev stare ali nove socialne mreže.

OPOMNIK POMEMBNIH VPRAŠANJ n n n n Ali so njeni družinski člani in prijatelji v nevarnosti? Ali nasilnež izvaja nasilje tudi nad njimi? Ali grozi, da se bo » spravil « na njih, če ga bo poskusila zapustiti? Ali ima ona stike z družino in s prijatelji ali pa jo je nasilnež izoliral in ji stike z zunanjim svetom preprečuje? Ocena škode Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Izguba odnosa n n n Ženska se lahko tudi boji, da jo bo nasilni partner zapustil Odhod od partnerja lahko predstavlja tveganje izgube osebe, ki si jo imel dolgo časa rad, iluzije ljubezni, izgube odnosa, osamljenost. Tveganje izgube odnosa je še večje, če je ženska npr. zaradi zdravstvenih težav odvisna od partnerjeve pomoči.

Opomnik Se boji ostati sama? n Kaj ji pomeni razmerje? n Dodatni dejavniki tveganja: Odvisnost od partnerja zaradi bolezni, hendikepa. n Kako partner izkorišča njen strah, da bi ostala sama, da bi jo nadzoroval? n n n Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Tveganja povezana z zakonodajo Dogaja se, da nasilnež žensko prisiljuje v različna kazniva dejanja in ji grozi, da jo bo prijavil policiji, če ga bo poskušala zapustiti. n Če ji grozi zaporna kazen, to zanjo lahko pomeni izgubo službe, izgubo otrok, stigmo. n

n n Lahko, da zaradi kaznivih dejanj grozi zaporna kazen tudi njemu. Med ta kazniva dejanja gre šteti tudi nasilje, ki ga izvaja nad njo. Tveganje zanjo je v takšnem primeru npr. izguba njegovega dohodka (izguba službe zaradi prestajanja zaporne kazni), nadaljevanje nasilja po njegovi vrnitvi iz zapora.

Tveganje predstavlja tudi to, da ženska nasilneža v samoobrambi poškoduje in je zoper njo sprožen kazenski postopek. n Lahko pa tudi kot izhod iz dolgotrajnega nasilja vidi v umoru partnerja. n

Opomnik Je žrtev v kakšnem prestopku ali nelegalno prebiva v Sloveniji (in je to izvor strahu, da bi ga prijavila)? n Je on vpleten v kaka kriminalna dejanja in obenem edini preživlja družino? n Intenzivnost (resnost) posledic n n n Katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja? Kako se tveganja spreminjajo, če gre ali ostane?

Dodatna oz. » socialna ali življenjska tveganja « n n n okolje (vas, mesto), (ne)dostopnost resursov, finančna situacija oz. oviranost zaradi financ fizično in duševno zdravje, etničnost, prizadetost ali kakšne druge značilnosti, ki prinašajo dodatna tveganja (nima državljanstva, je vezana na voziček), zaupanje/nezaupanje v institucije.

OKOLJE n n Izkušnje kažejo, da je odhod iz nasilja težji za žrtve, ki prihajajo iz podeželja oz. od centrov odmaknjenih krajih. V teh okoljih so informacije in možnosti pomoči težje dostopni. V Sloveniji je npr. večina organizacij, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja, v večjih mestih. V okolju, kjer vsak pozna vsakega, se je težko obrniti po pomoč izven neposredne socialne mreže (zlasti, če žrtev želi, da bi njeno iskanje pomoči ostalo prikrito nasilnemu partnerju kot neposredni okolici).

n n Ženske, ki prihajajo iz podeželskih okoljih poročajo tudi o vplivu bližjih na njihovo odločitev, da dolgo niso odšle. V vaških okoljih in manjših krajih varstvo majhnih otrok pogosto prevzemajo starejši člani razširjene družine, kar ženski omogoča, da lahko nemoteno hodi v službo.

n n Včasih pa je lahko majhno okolje tudi prednost (socialna kontrola je močnejša in okolje/družina pritisne na nasilneža, da preneha z nasiljem, mu zagrozi, ga socialno izolira itd). Prav tako zna biti življenje v mestih tudi tvegano v smislu večje anonimnosti, “nevtikanja” v zasebnost drugih itd.

(Ne)dostopnost resursov n n Dostopnost varnih hiš, socialnih delavk, nevladnih organizacij, policije itd. Neustrezne reakcije služb bistveno vplivajo na odločitve ženske in na njen osnoven občutek varnosti. Če službe posamezne napade nasilneža razumejo kot incident in nimajo pred seboj celega procesa nasilnega odnosa, lahko neustrezno zaščitijo žrtev. Neustrezni odgovori lahko močno vplivajo na temeljni občutek varnosti in na to, da žrtev opusti iskanje pomoči.

Finančna situacija n n n Številnim žrtvam se prav pomanjkanje finančnih sredstev zdi največja ovira za zapustitev nasilneža. Žrtev ali njen partner sta npr. lahko ostala brez zaposlitve. Nizki dohodki, dolgotrajnost sodnih postopkov za izterjavo premoženja, slabe možnosti za izterjavo preživnine in minimalne možnosti za najetje stanovanja na prostem trgu ali v okviru stanovanjskih programov, so v številnih primerih pomemben dejavnik za ostajanje žensk v nasilnem odnosu.

Telesno in duševno zdravje n n n To poglavje tveganj je lahko povezano z nasiljem – kadar gre za poškodbe, ki so posledica nasilnih napadov, lahko gre pa tudi za tveganja, ki nimajo neposredne povezanosti z nasiljem kot so npr. različna težja obolenja (rak, srčna obolenja, diabetes, astma itn). Ženske, ki so še dodatno telesno ovirane (npr. oslabelost sluha, vida, uporabljajo voziček ipd. ) imajo še manjše možnosti za varno življenje.

Analiza tveganja za ženske, ki imajo zdravstvene težave mora zato vključiti vprašanja, kot so: n Kakšen dostop ima do zdravstvene pomoči in oskrbe? n Pri čem jo njen hendikep, bolezen, duševno stanje ovira? n Kako vpliva na njeno varnost (dostop do pomoči v času nasilja) n Potrebuje posebno podporo?

n Ženske s težavami v duševnem zdravju: njihov odhod nasilneži velikokrat onemogočajo tudi s tem, da jih prepričujejo, da so » nore « in da ženski s psihiatrično diagnozo nihče ne bo verjel, da jim bodo odvzeli otroke, ali da jih bodo ponovno prisilno hospitalizirali. .

Vsekakor pa zdravstvene in duševne težave žensk ne smejo vplivati na sklepanje svetovalk, da je ženska zaradi njih manj sposobna zaživeti samostojno.

Etničnost in druge ovire Državljanstvo n Vezanost na voziček in druge ovire n

(Ne)zaupanje v institucije n n Stopnja zaupanja je najpogosteje odvisna od izkušenj, ki so žrtve imele z določeno institucijo. Če je določena institucija pokazala premalo razumevanja za nasilje, ki ga ženska doživlja, če ga je minimalizirala ali celo ignorirala, potem uporabnica zelo verjetno ne bo take službe vključila v svoj načrt varnosti.

n Za uporabnico je zelo pomembno npr. ali se je policija odzvala na njen klic na pomoč, ali jo je zaščitila pred nasiljem, ali so ji verjeli, . . . ali je socialna služba razumela, kar se ji dogaja in ali so ji nudili ustrezno podporo.

Elementi načrta l l zaščitne strategije (služijo preprečevanju fizičnega nasilja); strategije ostajanja v odnosu (odgovarjajo na tveganja, če se ženska ne odloči zapustiti partnerja); strategije » zapuščanja « nasilnega odnosa (odgovarjajo na tveganja, če se ženska odloči zapustiti odnos ali ko ga je že zapustila); časovni okviri (kratkoročni in dolgoročni).

ZAŠČITNE STRATEGIJE n Strategija lahko vključuje klic na policijo, ko se nasilje dogaja, iskanje pomoči pri družinskem članu, ki je pripravljen pomagati, odhod v varno hišo, lahko pa strategija vključuje samo bolj učinkovite načine zaščite ob nasilnem napadu.

Primeri samozaščitnih strategij Možni načini pobega od doma? Katere stopnice, okna, dvigala lahko uporabim? Lahko vadite, kako priti varno iz stanovanja. n Lahko imam nujne reči, kot so denarnica in ključi pri sebi ali zmeraj na istem mestu, da jih lahko hitro pograbim, če moram v naglici oditi. n Lahko pustim rezervne ključe pri sosedih, prijateljih… n

n n n Naslednjim ljudem lahko zaupam, kaj doživljam in jih lahko prosim, da pokličejo policijo, če sumijo, da sem v nevarnosti ______. Koristno je imeti kodo, besedo, ki jo uporabimo, ko želimo sporočiti, da smo v nevarnosti. Varen prostor, kamor se lahko umaknem: l Katera soba v stanovanju l Kjer bom lahko dosegla telefon l Prostor, kamor se bom lahko umaknila za nekaj ur, dni ali dlje.

Pri nasilnem napadu se priporoča, da se izognemo prostorom, kjer bi lahko bile povsem ujete (brez oken) ali ki so v bližini kakih ostrih stvari, orožja…Večje sobe z več kot enim izhodom so varnejše. n Klic na policijo povečuje varnost. n

Strategije ostajanja v odnosu n n Odgovarjajo na tveganja, če se ženska ne odloči zapustiti partnerja Strategije ostajanja v odnosu so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Pri teh strategijah gre za vprašanje, kaj lahko ženske naredijo, da bi se nasilju izognile. Tovrstne strategije so zelo kreativne in kompleksne in vsebujejo različne načrte o tem, kako zaščititi sebe in/ali otroke pred nasiljem.

n Dolgoročno gledano pa imajo tovrstne strategije lahko tudi negativne posledice: n npr. nižja samozavest in s tem močnejši občutek, da nasilnemu odnosu ne morejo uiti. n Toda, stvarnost številnih žensk, ki doživljajo nasilje je taka, da v nekem momentu nimajo drugih alternativ, n po drugi strani pa je veliko žensk pripravljenih ostati v odnosu, vse dokler imajo občutek da se strategije, ki jih uporabljajo, obnesejo.

Varnost v mojem domu (če se odločim, da bom ostala v nasilnem odnosu) n n Povej o nasilju čimveč ljudem, obnovi socialno mrežo, če si izolirana Poskusi postati finančno neodvisna Povečuj samozavest (skupine za samopomoč, asertivni treningi) Izboljšaj zaščitne strategije ob napadih

n Če je finančno izvedljivo: Zamenjaj ključavnice l Zamenjaj lesena vrata s kovinskimi l Montiraj odprtino na vratih l

Strategije zapuščanja nasilnega odnosa n n Ženske se za zapustitev nasilnega partnerja lahko odločijo ad hoc, ali pa odhod planirajo dlje časa in ga dobro pripravijo. Način, kako načrtujejo odhod bo bistveno vplival tudi na strategije ostajanja v odnosu: l n n bolj dolgoročen, kot je načrt, večjo težo bodo imele strategije preživetja v odnosu. Ne glede na to ali je načrt dolgoročen ali kratkoročen bo vedno vpletel pravni sistem. Ženska, ki odhaja bo morala sprožiti postopke za pridobitev skrbništva in za uveljavitev preživnine za otroke.

Strategije ob odhodu: Morda ni najbolj varno, če o odhodu obvestim partnerja n Če bom morala oditi na hitro, je priporočljivo nekje shraniti nekaj denarja, rezervne ključe stanovanja in avta, rezervna oblačila. n Pomembne dokumente (rojstni list, pasaport) bom shranila pri ________. n

n n n Lahko odprem varčevalni račun, da bom lažje živela, ko odidem. Banko moram opozoriti, da mi na moj domači naslov ne pošiljajo obvestil. Obisk pri odvetniku ali brezplačni pravni pomoči. Pripravim lahko vse pomembne telefonske številke. Da bi ostali klici zaupni, lahko uporabim javne telefonske govorilnice, telefone prijateljev, da ni mogoče po mesečnih izpisih izslediti, kam sem klicala. Seznam ljudi, ki jih lahko prosim za pomoč (denar, čuvanje otrok, umik, prevoz) Pomembne telefonske številke.

Policijo lahko prosim, da me spremlja, če se bom morala vrniti domov po osebne stvari. n Katere dokumente moram vse vzeti s seboj, ko bom odšla (rojstni listi otrok, osebno izkaznico, denar, ključe, vozniško, adresar, ločitvene dokumente…) n

Faze načrtovanja varnosti: Pregled/ocena tveganj n Identificirati dostopne in relevantne opcije in vire n Izdelava, operacionalizacija in implementacija načrta varnosti n Reevaluacije načrta n

1. Pregled tveganj n n n Gre za trenutno oceno varnosti iz perspektive uporabnice. Skupaj z njo ugotavljamo tudi, katere strategije je že preizkusila in kakšen učinek so imele nanjo, na njene otroke, na nasilnega partnerja. S pregledom tveganj se informiramo tudi o sistemih pomoči, ki jih je že uporabila, zvemo ali se lahko nanje še vedno opre oziroma ali je potrebno poiskati nove.

n n Pomembno je da pogovor poteka v prostoru, kjer se ženska počuti varno, zato ji razložimo tudi način dela in kako je zagotovljena varnost osebnih podatkov. Način komunikacije je izrednega pomena, zato uporabnici pustimo veliko prostora za izražanje, pustimo da pove svojo zgodbo in ji pri tem zastavljamo vprašanja odprtega tipa, da bi skupaj z njo ugotovili, kaj je tisto kar je v tem trenutku najbolj pomembno zanjo, kaj jo najbolj skrbi, česa jo je najbolj strah.

n n Tveganja je nujno potrebno podrobno pregledati. Pregled tveganj nam priskrbi bolj popolno informacijo o tem, kaj trenutno doživlja ženska in njeni otroci. Pregled tveganj ima 3 komponente: l l l pregled tveganj percepcija ženske, kako bi strategija ostati ali zapustiti partnerja učinkovala na ta tveganja; kakšen pomen ženska daje posameznim tveganjem.

l Če so v nasilje vpleteni otroci, je potrebno nujno narediti oceno tveganj tudi zanje posebej. Pomembno je, da to delamo dosledno v sodelovanju z materjo, saj se lahko ustraši, da ji bomo odvzeli otroke.

2. Identificirati dostopne in relevantne opcije in vire n n Identificiramo, katere osebne in javne vire uporabnica prepoznava kot možne za oporo. Opcije in vire lahko ženska že pozna oz. jih že uporablja (sosedje, sorodniki, prijatelji, služba, odvetnik), Lahko pridejo iz strani službe (poskrbimo za prostor v zatočišču, ponudimo svetovanje, denarna pomoč) ali pa vključimo še druge službe (zdravstveno osebje, če je potrebno;

Koraki: razgrniti opcije; l preveriti njihovo relevantnost, torej, če jih ženska lahko uporabi; l analiza opcij (opis; raziskati posledice, če se neka opcija uporabi ali ne); l raziskati dodatne opcije. l

3. Izdelava, operacionalizacija in implementacija načrta varnosti n Pomembno je natančno določiti kratkoročne in dolgoročne časovne okvire; določiti naloge in odgovornosti ljudi.

4. Reevaluacija n občasen pregled, če je načrt še zmeraj relevanten; če so tveganja še ista; če so se cilji spremenili itd. )

Značilnosti načrtov n Načrti varnosti so praviloma fluidni, so stvar procesa (včasih tudi enkratno dejanje) in preverjanja različnih strategij, vračanja nazaj, ponovnega ovrednotenja tveganj, premišljanja.

n n n Načrti varnosti imajo glede na različna tveganja, ki jim ženska pripisuje pomen različne fokuse. Gre za postavljanje prioritet, ki se tokom procesa načrtovanja večkrat spremenijo. Npr. neka ženska lahko trenutno doživlja partnerjevo nasilje manj pereče, kot pa tveganje, da bi izgubila kompletno finančno varnost. V tem primeru bo v njenem načrtu varnosti zmanjševanje finančnega tveganja trenutno na prvem mestu.

Žrtve se lahko večkrat premislijo, spremenijo načrte (zaradi strahu, ponovnih upanj, uspehov, napak) n Načrti se spreminjajo tudi zaradi dinamike nasilnega odnosa n