Celovita presoja vplivov na okolje Prilonost ali nadloga

Celovita presoja vplivov na okolje Priložnost ali nadloga? Mojca Hrabar Oikos d. o. o.

Ali se poznamo? Mojca Hrabar, vodja področja varstva okolja v podjetju Oikos, svetovanje za razvoj d. o. o. , magistra okoljskih ved (Univerza v Oxfordu) l okoljska poročila, npr. za AC, lokacijske načrte za poslovne cone, strategije prostorskega razvoja občin l poročila o vplivih na okolje za različne naročnike (Helios, CGP, Terme 3000, Aquasava, DARS, . . . ) l okoljski pregledi podjetij (Goodyear EP, Celanese Polisinteza, TKI Hrastnik, . . . ) l lokalni programi varstva okolja (Slovenska Istra, mestni občini Ljubljana, Ptuj, občine Kamnik, Trzin, Kočevje, . . . ) l prijave na razpise za sofinanciranje okoljskih projektov (program LIFE – Okolje: TE-TOL, Inplet)

O čem bomo govorili danes? l l l Kaj je celovita presoja, zakaj jo nenadoma potrebujemo? Kdaj in kako se izvaja celovito presojo vplivov na okolje (CPVO)? Prednosti in priložnosti, ki jih prinaša CPVO Kako je s celovito presojo vplivov na okolje v Sloveniji? Kako naprej. . .

Od koncept celovite presoje? l Koncept presoje vplivov na okolje l pri nas predpisana od l. 1993 (ZVO) Poseg üznačilnosti üpostopek ülokacija vpliv presojamo le točno določen projekt/poseg, ne moremo vplivati na lokacijo, tip posega, . . . okolje

Vendar. . . za okolje pomembne odločitve se oblikujejo precej prej. . . strateška raven Politika “PPP” Program Plan Poseg . . . poseg je le končna faza načrtovanja Plan Poseg Okolje Poseg

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). . . = vrednotenje vplivov na okolje na strateški ravni ( “PPP”) l namen: preprečiti, zmanjšati vplive, pravilno umestiti posege, . . . l angl. SEA - Strategic Environmental Assessment l Trend: strateška presoja (SA – Strategic Assessment) različnih sektorjev, ne le okolja

Pristopi k CPVO l Formalizirani: l l l naš ZVO, Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje Direktiva EU o CPVO (št. 42/2001), Protokol k Espoo konvenciji o čezmejnih vplivih Neformalni – glede na potrebe l l nekatere države (NZ, Avstralija. . . ) nekatere organizacije (Svetovna banka, . . . )

Opravka imamo s procesi! Celovita presoja = proces Okoljsko poročilo (OP) = podlaga za odločanje v procesu rezultat = izboljšan PPP

Glavne značilnosti celovite presoje l l proces na strateški ravni odločamo se o najprimernejši poti do ciljev čim manjši negativni vplivi ob čim manjših stroških in čim večjih pozitivnih učinkih l preverimo, ali naši cilji ustrezajo širšim ciljem l l l npr. ciljem matičnega podjetja, razvojnim ciljem regije, države, . . . proaktivni pristop – predvidevamo in ukrepamo vnaprej

Glavni koraki postopka celovite presoje l l l scoping – dogovor o ključnih vprašanjih, ciljih, metodah dela, detajlnosti analize, . . . pregled ciljev PPP in njihove ustreznosti pregled stanja, določitev kazalcev opredelitev alternativnih možnosti posvetovanje v širšem krogu l l l npr. drugi deli podjetja, občine, državni organi, strokovne organizacije, javnost ugotovitev o sprejemljivosti PPP priporočila za zmanjšanje vplivov in kasnejše spremljanje stanja

Procesi so običajno dolgotrajni. . . zakaj bi se torej šli strateško presojo?

Kako nam celovita presoja lahko koristi? l uspešnejše umeščanje dejavnosti v prostor, v najugodnejše okolje l l npr. strategija prostorske širitve podjetja kje je primerna lokacija za glavni logistični center? kam bomo umestili novi obrat? poiščemo alternativne možnosti za učinkovito doseganje ciljev podjetja l l manjši vplivi na okolje, družbo manjši stroški

Prednosti celovite presoje so tudi. . . l l preprečimo vplive na okolje ali jih zmanjšamo na dopustno raven, še preden naše načrte pretvorimo v projekte s preglednim procesom celovite presoje lažje dosežemo javno sprejemljivost delovanja podjetja

Toliko o teoriji in priložnostih. . . zdaj pa k praksi v Sloveniji!

Celovita presoja vplivov na okolje l l Zakon o varstvu okolja Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje l l postopek: I. , II. stopnja CPVO sodelujoči v postopku: organizacije, javnost vsebina okoljskega poročila roki

Velja si zapomniti. . . l Okoljsko poročilo l l vsebina je določena v Uredbi s scopingom pa določimo, kako ga pripraviti, da bo ustrezno CPVO ≠ presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja I. stopnja presoje poteka na MOP na podlagi obvestila o nameri pripravljavca plana

Za katere PPP je potreben CPVO? l plani, s katerimi se določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje in jih sprejmejo pristojni organi države ali občine l l l strategije prostorskega razvoja, prostorski redi občin, tudi lokacijski načrti določeni (sektorski) programski dokumenti plani, ki lahko pomembno vplivajo na varovano območje l po Zakonu o ohranjanju narave, Natura 2000

Za podjetja to pomeni predvsem. . . l podjetja glede svojih strateških planov niso zavezana k celoviti presoji vplivov na okolje, da pa se jo koristno uporabiti l obveze predvsem na področju prostorskega načrtovanja l prilagoditve za dolgoročne učinke prilagojeno načrtovanje investicij v nove lokacije, širitve prilagojen časovni potek investicij sodelovanje javnosti v postopku koristno je sodelovanje pripravi PPP države in občin l npr. programski dokumenti države, strategije prostorskega razvoja občin, prostorskih redi, . . .

K učinkoviti presoji vodi dober načrt dela in dogovori. . . l uskladimo se s pripravo PPP l l se odločimo o pripravljalcu OP l l časovno, vsebinsko, organizacijsko lahko kdorkoli, običajno zunanji izvajalec, koristno, če ni iz organizacije, ki pripravlja plan potrebna revizija OP scoping: ugotovimo, katere vsebine so pomembne, določimo način dela in priprave OP javna razgrnitev (30 dni) javna obravnava, ki jo organizira pripravljavec plana

Presojanje vplivov po Uredbi Vrednotimo: l vplive izvedbe planov na doseganje ciljev ob upoštevanju omilitvenih ukrepov l vključenost zahtev sektorjev v plan - na okolje, - na ohranjanje narave, - na varstvo človekovega zdravja, - na kulturno dediščino (“ 4 V”) Vrednotimo glede na stanje “ 4 V” in cilje plana, zato rabimo kazalce! Vrednotimo vse vrste vplivov – neposredne, daljinske, kumulativne, sinergijske, dolgoročne, kratkoročne, . . .

Metode vrednotenja po Uredbi l Opredelimo način določanja stopnje vpliva l l A do E D in E sta nesprejemljiva Viri informacij: CPVO ni PVO, zato naj bi večinoma zadoščali obstoječi podatki, meritve niso potrebne l l obstoječi, javno dostopni podatki o stanju “ 4 V”, študije terenski ogledi, popisi modeli napovedi, matrike, vprašalniki, . . . podatki iz primerljivih primerov

Pasti l l Nov proces – vsi se učimo, zato gre počasneje. . . Možni zapleti s postopki l l l Dolgotrajnost postopkov l l podrobno preberimo odločbo MOP, prosimo za pojasnilo kdaj in v kakem obsegu je potrebna presoja sprejemljivosti vplivov planov in posegov v naravo? roki so pogosto prekoračeni usklajevanje izdelovalca plana, pripravljavca OP usklajevanje z MOP Rezultati CPVO na višji ravni so lahko zelo pomembni za naš plan na nižji ravni (npr. OLN) l Kaj če smo kupili zemljišče, za katerega CPVO pravi, da naša dejavnost na njem ni sprejemljiva?

Za zaključek l celovita presoja je orodje, uporabno za strateško načrtovanje l l Prostor za dejavnosti vse bolj “vroč” bolj aktivna obravnava prostorskih vidikov delovanja podjetij l l l širitev zmogljivosti/dejavnosti na osnovni lokaciji, širjenje dejavnosti po Sloveniji, . . . Spremljanje CPVO programov lahko koristi l l npr. Svetovna banka, Scottish. Power, . . . Državni razvojni program, Državni energetski program, . . . Vsi se še učimo. . . bomo zagrabili priložnost?

Hvala za pozornost! Mojca Hrabar mojca. hrabar@oikos. si