VPLIV GRADNJE NA OKOLJE Duan Kresnik 1 KAKO

VPLIV GRADNJE NA OKOLJE Dušan Kresnik 1

KAKO GRADNJA-GRADBIŠČE VPLIVA NA OKOLJE ? 2 Ø Emisije snovi v zrak Ø Emisije snovi v površinske vode, tla ali podzemno vodo Ø Emisije hrupa Ø Nastajanje odpadkov Ø Z vplivi na krajinske in vidne značilnosti prostora

VIRI EMISIJE SNOVI V ZRAK 3 Ø Tovorna vozila za dovoz in odvoz materiala z gradbišča Ø Gradbeni stroji na gradbišču za izvajanje zemeljskih in gradbenih del Ø Odstranjevanje azbesta iz objektov, instalacij in naprav

VRSTE EMISIJE SNOVI V ZRAK 4 Ø Emisije izpušnih plinov iz motorjev z notranjim izgorevanjem (NOx, CO 2 različni ogljikovodiki, trdni delci predvsem PM 10 in PM 2, 5 in aerosoli) Ø Emisije prahu zaradi izvajanja gradbenih del in tovornega prometa na dovoznih cestah Ø Emisije azbesta zaradi odstranjevanja azbestocementnih strešnih kritin in fasadnih oblog

OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE SNOVI V ZRAK Ø Ø Ø 5 Uporabljeni gradbeni in drugi stroji z motorji z notranjim izgorevanjem morajo ustrezati določbam Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Ur. list RS št. 85/03, 22/05, 92/05 in 95/07)certifikat o tipski odobritvi motorja Dovoz in odvoz gradbenega materiala na gradbišče naj se ne izvajata v sušnem in vetrovnem vremenu Transport se naj izvaja s pokrivanjem sipkih materialov s ceradami in vlaženjem Transportne poti je potrebno vlažiti in redno čistiti Prepreči naj se nepotrebno čakanje tovornih vozil s prižganim motorjem Upoštevati je potrebno zahteve Uredbe o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Ur. list RS št. 39/2006) in sicer:

Ø Ø Ø Ø 6 Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja oseba, ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje Izvajalec mora pred pričetkom del, ki niso dela manjšega obsega sestaviti pisna navodila za izvajanje del Izvajalec mora dela prijaviti inšpektorju za varstvo okolja najkasneje 15 dni pred pričetkom del Investitor mora za nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov pisno pooblastiti nadzornika, ki opravlja gradbeni nadzor Območje odstranjevanja mora biti ograjeno Z azbestnimi vlakni onesnažen zrak iz ograjenega območja odstranjevanja je treba ves čas izsesavati skozi filtre Izvajalec mora zagotoviti izvajanje meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku in podtlaka

VIRI EMISIJE SNOVI V POVRŠINSKE VODE, TLA ALI PODZEMNO VODO 7 Ø Uporaba gradbenih materialov oziroma gradbenih kemičnih sredstev na območju gradbišča Ø Neustrezno skladiščenje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov na območju gradbišča Ø Izlitje pogonskih goriv, motornega olja ali mazalnih sredstev, zaradi neustreznega vzdrževanja gradbenih strojev in naprav Ø Možnost onesnaženja pri nasipanju z neavtohtonimi materiali (pesek, zemeljski izkop), ki bi vsebovali čezmerne koncentracije onesnaževal

POSLEDICE ONESNAŽENJA POVRŠINSKE VODE, TAL IN PODZEMNE VODE Ø Ø Ø Ø 8 Onesnaženje podzemne vode s pogonskimi gorivi, motornimi olji in mazalnimi sredstvi je veliko in tudi trajno Onesnaženje podzemne vode je posebno nevarno na vodovarstvenih območjih, kjer so zajetja pitne vode Onesnaženje tal se s padavinskimi vodami izpira v podzemne vode Prihaja le do delnega absorbiranja onesnaževala v humusnem horizontu ter do razredčenja v podzemni vodi V nenasičeni coni potuje onesnaževalo gravitacijsko skozi nezasičeni sloj kamnine do nivoja podzemne vode (nasičene cone) Meljasti in glinasti vložki predstavljajo ovire na katerih se pronicanje onesnaževala v globino upočasni in delno zadrži Ko onesnaževalo pride do zasičene cone potuje v smeri toka podzemne vode in se disperzijsko širi po vodnem telesu dolvodno od mesta vnosa, zato je lahko prizadeto precej veliko področje

OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE SNOVI V POVRŠINSKE VODE, TLA ALI PODZEMNO VODO Ø Ø Ø Ø 9 Gradbeni stroji in tovorna vozila morajo biti tehnično brezhibna Redno vzdrževanje gradbenih strojev in tovornih vozil mora potekati na za to posebej urejeni in utrjeni površini ali izven gradbišča Pripravljen mora biti načrt ravnanja, ustrezna oprema in usposobljeni delavci za takojšne ukrepanje ob morebitnem izlitju nevarne snovi Onesnažen sloj tal je potrebno odstraniti in ga oddati pooblaščeni organizaciji Vsa začasna skladišča tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi oz. kemikalij morajo biti urejena tako, da je preprečen izliv v tla in podzemne vode Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za začasno skladiščenje , z lovilno skledo Nevarne kemikalije naj se na območju gradbišča skladiščijo v najmanjših možnih količinah in čim krajši čas Padavinskih in drugih odpadnih vod z gradbišč ni dovoljeno odvajati v naprave za odvajanje odpadnih vod z javnih cest ali v tla na javni površini

VIRI EMISIJE HRUPA 10 Ø Gradbeni stroji in naprave (vibracijski valjarji, buldožerji, bagri, nakladalniki, prekucniki, viličarji, premični žerjavi, gradbena dvigala, stolpni žerjavi, varilni agregati, drobilci betona, drobilci asfalta…) Ø Transport tovornjakov pri dovozu in odvozu materiala

KAKO LAHKO DOLOČIMO RAVNI HRUPA, KI JIH POVZROČA GRADBIŠČE 11 Ø Z izvedbo meritev kazalcev hrupa (Ldan, Lvečer, Lnoč)-Poročilo o meritvah hrupa Ø Z izračunavanjem ravni hrupa s pomočjo modela-Strokovna ocena o obremenjenosti s hrupom

KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUNAVANJE RAVNI HRUPA S POMOČJO MODELA? 12 Ø Ravni zvočne moči za posamezni gradbeni stroj Lw Ø Podatke o vrstah in številu posameznih gradbenih strojev Ø Podatke o obratovalnem času posameznega gradbenega stroja na gradbišču Ø Podatke o frekvenci transporta (dovoz in odvoz materiala na gradbišče Ø Podatke o nosilnosti posameznih tovornih vozil Ø Situacijo gradbišča (ortofoto posnetek, dwg format)

KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUNAVANJE RAVNI HRUPA S POMOČJO MODELA? 13 Ø Ravni zvočne moči za posamezni gradbeni stroj Lw (proizvajalec) Ø Podatke o vrstah in številu posameznih gradbenih strojev Ø Podatke o obratovalnem času posameznega gradbenega stroja na gradbišču Ø Podatke o frekvenci transporta (dovoz in odvoz materiala na gradbišče Ø Podatke o nosilnosti posameznih tovornih vozil Ø Situacijo gradbišča (ortofoto posnetek, dwg format) Ø Program za modeliranje ravni hrupa (npr. Lim. A Plus MS 1 7812 B )

PROGRAM ZA MODELIRANJE RAVNI HRUPA Lim. A Plus MS 1 7812 B S programom lahko izvedemo izračun v skladu s: 14 Ø standardom SIST ISO 9613 -2 Ø s francosko metodo ocenjevanja NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTULCPC-CSTB)

PRAKTIČNI PRIMERI MODELOV HRUPA GRADBIŠČ 15

KDAJ JE HRUP GRADBIŠČA PREKOMEREN? Ø Kadar so pri najbližjih varovanih objektih prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005 in 34/2008) Ldan d. B(A) Lvečer d. B(A) Lnoč d. B(A) Ldvn d. B(A) IV. območje 73 68 63 73 III. območje 58 53 48 58 II. območje 52 47 42 52 I. območje 47 42 37 47 Območje varstva pred hrupom 16

KAJ LAHKO NAREDI IZVAJALEC GRADBENIH DEL? Ø V skladu z 94. členom Zakona o varstvu okolja, (Ur. list RS, št. 39/06 ZVO-1 -UPB 1, 49/06 -ZMet. D, 66/06 -Old. US, 33/07 -ZPNačrt, 57/08 -ZFO -1 A in 70/08) zaprosi Ministrstvo za okolje in prostor, za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, vendar ne preko kritičnih vrednosti kazalcev hrupa Lnoč d. B(A) Ldvn d. B(A) IV. območje 80 80 III. območje 59 69 II. območje 53 63 I. območje 47 57 Območje varstva pred hrupom 17

OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE HRUPA 18 Ø Vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/2002, 50/2005, 49/2006) Ø Gradnja naj poteka v dnevnem času Ø Vodje gradbišč morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, motorji strojev naj ne obratujejo v prostem teku Ø Gradbena dela se ne smejo opravljati v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih

KATERI SO NAJPOGOSTEJŠI GRADBENI ODPADKI? To so predvsem odpadki iz skupine 17 -Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov in sicer: Ø 17 01 -beton, opeka, ploščice in keramika Ø 17 02 -les, steklo in plastika Ø 17 03 -bitumenske mešanice, premogov katran in izdelki iz katrana Ø 17 04 -kovine (vključno z zlitinami) Ø 17 05 -zemljina (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij), kamenje in izkopani material Ø 17 06 -izolirni material in gradbeni material, ki vsebuje azbest Ø 17 08 -gradbeni material na osnovi sadre Ø 17 09 -drugi gradbeni odpadki in ruševine (odpadki, ki vsebujejo Hg; odpadki, ki vsebujejo PCB; odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi; 19

KAKO RAVNAMO Z GRADBENIMI ODPADKI? Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008) in sicer: Ø Za ravnanje z gradbenimi odpadki je v celoti odgovoren investitor Ø Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov Ø Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nenevarnimi. Pri zbiranju, prevozu ali skladiščenju morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s prepisi, ki urejajo kemikalije Ø Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob objektu in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja 20

Ø Ø Ø 21 Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbenimi deli na gradbišču in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se uvrstil med nevarne gradbene odpadke, ga investitor lahko ponovno uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelavo teh odpadkov (razen če količine niso večje kot v prilogi). Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del Investitor lahko za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa

Največje količine gradbenih odpadkov za katere investitorju ni potrebno zagotoviti oddaje zbiralcu gradbenih odpadkov (odvoz v zbirni center mora zagotoviti sam) 22

VPLIVI GRADBIŠČA NA KRAJINSKE IN VIDNE ZNAČILNOSTI PROSTORA Merila za vrednotenje vpliva na krajinske značilnosti so: Ø Ø Ø 23 stopnja spremembe značilnih krajinskih sestavin delitev homogenih območij razvrednotenje značilne krajinske podobe prekinitev stalnih naravnih in antropogenih povezav v prostoru možnosti za sanacijo posega in vzpostavitev krajinske podobe pred posegom spremembe volumnov prostorskih elementov na površini reliefa za posamezne odseke predvidenega posega

Merila za vrednotenje vpliva na vidne značilnosti pa so: Ø Ø Ø 24 vidna zaznavnost vidni kot opazovalca frekventnost točk opazovanja velikost in oblika spremembe krajinskih značilnosti v vidnem polju opazovalca oddaljenost točk opazovanja oz. sprememba velikosti prostorskih dimenzij opazovanega objekta sprememba kulturne in simbolne zaznave prostora kot posledica novih prostorskih elementov

Gradnja oziroma prisotnost gradbišča v vsakem primeru pomeni spremembo krajinske podobe, vendar je vpliv gradnje na spremembo krajinske slike zelo lokaliziran in relativno kratkotrajen 25

HVALA ZA POZORNOST 26