NASILJE NAD ENSKAMI IN OTROKI Mojca Urek 2012

NASILJE NAD ŽENSKAMI IN OTROKI Mojca Urek 2012

Zgodovinski pregled • Na začetku 20. stol. , pa tudi prej se je o domačem nasilju pisalo in govorilo zelo malo. • Če že, so ga povezovali z ženskami iz nižjih družbenih slojev ali z alkoholiziranjem moških. • Javnost nasilja ni odobravala, vendar je bilo pretepanje žensk v privatnem vsakdanjem življenju vseeno pogosto.

• Bleiweis je okrog 1900 napisal: "Nasvet ženskam, kadar mož razgraja: vzamejo naj vodo v usta ter jo drže, dokler je mož hud, da ne bodo mogle jezikati. " • Pretepanju se je reklo z blažjima izrazoma "hudost" in "razgrajanje“.

• Časopis "Slovenka" je prvi odprl temo nasilja, zlasti nad služkinjami (Ivanka Anžič, 1900). • Zofka Kveder je komaj 22 - letna leta 1900 izdala Misterij žene, ki je imel velik odmev in veliko nasprotnikov. Govori o nezakonskih materah, o domačem nasilju, spolnosti, ljubezni. • Zaradi njene neposrednosti je marsikdo ni mogel prenesti. Očitali so ji pretiravanje. • Govekar se v časopisu Slovenski narod dobesedno norčuje iz avtorice, da njene zgodbe "razburijo živce in obrnejo želodec", očita ji emancipatorične težnje. • Nekatere ženske so ji očitale, da je razkrila skrivnosti, kot je nasilje doma, ki bi morale ostati skrite, "da je s svojo mlado dekliško roko strgala temno zagrinjalo noči". • Zanimivo, cenil jo je Cankar: "Ona je samo svoja, zapustila je izhojeno pot. Njene slike niso kopije del moških, gledala je skozi svoje naočnike…" •

Pristopi do’ 80. let prejšnjega stoletja – pri nas • Prevladuje t. i. družinski model, v katerem se je govorilo predvsem o disfunkcionalni družini in v katerem se je odgovornost za reševanje družinskih konfliktov – tako se je to poimenovalo – porazdelila med vse člane. • Še pogosteje pa se je dogajalo, da se nasilja v družini ni posebej obravnavalo kot takega; veliko izkušenj pretepanja in zlorab (zlasti spolnih zlorab otrok) je bilo tako spregledanih in ženske sploh niso prišle do centrov za socialno delo. • Socialne delavke namreč niso imele jasnih orodij, doktrine, ki bi usmerjale njihovo ravnanje in nujne ukrepe v takih primerih, pa tudi podpore ne v drugih institucijah, javnem mnenju. . . (knjiga Obžalovanje)

• Obenem pa je v strokovnih službah obstajala precejšnja toleranca do nasilja nad ženskami v družini. • Spomnim se soc. delavke, ki je rekla svoji stranki, ki jo je mož udaril: « Pa kaj komplicirate zdaj zaradi ene klofute! « • 1985 je uradna jugoslovanska delegacija žensk na Svetovnem kongresu žensk v Nairobiju poročala, da v YU ne obstaja niti en samcat primer nasilja nad ženskami.

’ 70. in ’ 80. leta v tujini • Gibanje proti nasilju nad ženskami, ki je konec 60. let prešlo v veliko socialno akcijo v VB in ZDA in se v 70. in 80. letih razširilo po drugih evropskih državah, je v ospredje postavilo nesorazmerje družbene moči med moškimi in ženskami in razvrednotenje žensk in se z različnimi strokovnimi in zagovorniškimi akcijami zavzelo za žrtve nasilja.

• Gibanje je vneslo historičen, družbeno kritičen, feminističen pogled na nasilje • Pretepati ženo je bilo v patriarhalni družbi legitimno dejanje, šlo je za podaljšek normalne kontrole moških nad ženskami, pravica do fizičnega kaznovanja je bila legitimna (žena in otroci so bili lastnina). • Da je verjetno družbena moč pomemben dejavnik, kaže podatek, da je tudi danes občutno več moških storilcev in več žensk med žrtvami nasilja (obenem pa z naraščanjem družbene moči žensk beležimo tudi več nasilja žensk, resda da več psihičnega). Nasilje nad moškimi bolj skrito.

• Sprožilcev za konkretno nasilje je lahko veliko – stres v službi, alkoholiziranost, slabo skuhan obed, kričanje otrok, pritoževanje partnerke/partnerja, vendar nič od tega ni RAZLOG ali VZROK, da se storilec znese nad nekom, ki ga smatra za manj vrednega od sebe.

• Z leti se bolje razišče, kako poteka dinamika nasilja in kako v njem figurirata nasilnež in kako žrtev, kot tudi druge vidike nasilja. • Izboljšajo se metode pomoči – ocenjevanje fizičnih tveganj, psihološko svetovanje, odziv javnih institucij.

PRVA ZATOČIŠČA • Prvo zatočišče za pretepene ženske in otroke nastane v Angliji v 70. letih (zatočišče v CHISWICKU). Začelo se je kot protest mater zaradi ukinitve brezplačnega mleka v šolah. Po tej akciji pa so pridobile prostor za druženje v lokalni skupnosti in si delile zgodbe o fizičnem nasilju. • V ZDA leta 1974 začne v Minnesoti delovati ženska zagovorniška služba in zatočišče za pretepene ženske v Bostonu.

• Zatočišča začnejo funkcionirati kot fizičen prostor, kjer se ženska z otroci formalno umakne pred nasiljem, najde zaščito in se odloči, kaj bo naprej. • Zatočišča pa so vse bolj postajala prostor profesionalne emocionalne in socialne podpore, pravne pomoči, medicinske pomoči itd.

V Sloveniji • 1989 SOS telefon– to je bil prvi tak telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. • 1991 dobimo neke vrste zatočišče v Krškem (CSD Krško uporabi zapuščino neke občanke), • 1993 Ženska svetovalnica, druga ženska društva • 1994 Drušvo proti spolnemu zlorabljanju • 1996 CSD Maribor odpre zatočišče oz varno hišo. • 1997 dobimo prvo nevladno varno hišo v Ljubljani. • 1999 se odpre varna hiša v Novem mestu. Pred tem so bili Materinski domovi, ki so včasih, ko je bilo urgentno sprejemali tudi pretepene ženske. • 2001 Krizni center Ženske svetovalnice (24 ur-vse dni na teden)

PRED PRVIMI ZATOČIŠČI • Pred prvimi zatočišči so kot zatočišča pogosto funkcionirali Materinski domovi, ki so včasih, ko je bilo urgentno sprejemali tudi pretepene ženske in njihove otroke, podobno tudi nekatere redovnice. • Veliko žensk je našlo “zatočišče” tudi v psihiatričnih bolnišnicah (raziskava v bolnišnici Polje.

’ 90. leta • Vprašanje nasilja nad ženskami je postalo v ’ 90. letih javno vprašanje, obravnavana kot sistemski in ne posamični pojav, ki bi bil slučajno lociran v nekaterih družinah, pač pa zakoreninjen v patriarhalni vzorcih, v nesorazmerni razdelitvi moči med moškimi in ženskami. • Na Fakulteti za socialno delo se začne razvijati doktrina dela na področju socialnega dela z ženskami in otroki žrtvami nasilja – profesionalizacija pomoči. Temelji na zagovorništvu žrtev. Prva inštruktaža za prostovoljke SOS telefona na VŠSD.

2000 • Koordinacija vladnih in nevladnih služb (centrov, policije) na tem področju se v devetdesetih izboljšuje, krepi, metode dela so se izpopolnile, ponudba izboljšala. • Pluralizacija ponudbe (še zmeraj je ta ponudba močnejša v Ljubljani, pa vendarle so tudi druga večja mesta in regije pridobile vsaj na varnih hišah, mnoga pa tudi na drugih svetovalnih servisih in brezplačnih pravnih službah.

• Javne kampanje. Zavest ljudi precej visoka. • Sprejet dopolnjen zakon o policiji (2004) (možnost policije, da odstrani nasilneža iz mesta dogodka)) • Sprejet je Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008)(dosežek: v preteklosti je bilo govoriti o nasilju v družini izenačeno s “protidružinsko” naravnanostjo, predlog zakona ležal v predalu). • Opraviti imamo torej s profesionalizacijo pomoči na področju nasilja nad ženskami, ki ima veliko dobrih lastnosti, npr. z njo se je sistemsko uredilo to vprašanje, krenilo je usklajevanje med resorji, sprememba zakonodaje ipd.