VAM JE TOLE KAJ POZNANO Sploh ne vem

VAM JE TOLE KAJ POZNANO?

“Sploh ne vem, kaj se je zgodilo. Jaz sploh nisem bil blizu. Po mojem je bila papiga. ” PA TOLE? “Me prav zanima, kaj si boš tokrat izmislil. Meni je tega dovolj. Kaznovan boš!”

KAKO SE POGOVARJAMO Z OTROKI IN KAKO JIH POSLUŠAMO Delavnice za starše

KAKO POMAGAMO OTROKOM, DA SE SPOPRIMEJO S SVOJIMI ČUSTVI? Otrokova čustva naj bodo sprejeta in spoštovana. n POSLUŠAJMO TIHO IN POZORNO. n POTRDIMO OTROKOVA ČUSTVA Z MEDMETI: oh…, hm…, aha…. n POIMENUJMO ČUSTVO: “To te pa res jezi!” n IZPOLNIMO OTROKOVE ŽELJE V DOMIŠLJIJI: “Z veseljem bi ti dozorela banano. ” *** Sprejmemo lahko vsa čustva. Določena dejanja moramo omejiti: “Vidim, da si res jezen na brata. Z besedami mu povej, ne s pestmi!”

DA BODO OTROCI SODELOVALI n n n OPIŠIMO, KAJ VIDIMO, ALI OPIŠIMO PROBLEM: “ Na postelji leži mokra brisača. ” PONUDIMO INFORMACIJO: “Brisača moči mojo posteljo. ” POVEJMO Z ENO SAMO BESEDO: “Brisača!” OPIŠIMO, KAJ ČUTIMO: “Ne spim rada v mokri postelji!” NAPIŠIMO SPOROČILO (nad obešalnikom): Prosim, obesi me, da se bom posušila. Hvala! Tvoja brisača

NAMESTO KAZNOVANJA n n n IZRAZIMO SVOJA ČUSTVA – BREZ ŽALJIVIH BESED: “Besen sem, da je moja žaga ostala zunaj na dežju in je zdaj vsa zarjavela. ” POVEJMO, KAJ PRIČAKUJEMO: “Če si izposodiš moje orodje, pričakujem, da ga boš tudi vrnil. ” POKAŽIMO OTROKU, KAKO LAHKO SVOJO NAPAKO POPRAVI: “Tale žaga zdajle potrebuje malo smirkovega papirja in veliko potrpljenja. ” PONUDIMO OTROKU IZBIRO: “Sam se odloči: lahko si sposodiš moje orodje in ga potem tudi vrneš ali pa si ga ne boš več smel izposojati. ” UKREPAJMO Otrok: “Zakaj je zaboj z orodjem zaklenjen? ” Oče: “Ti mi povej, zakaj. ” ISKANJE REŠITEV: “Kaj lahko napraviva, da boš ti lahko uporabljal moje orodje, jaz pa bom vedel, kje ga najdem, ko ga bom potreboval? ”

ZA SPODBUJANJE SAMOSTOJNOSTI n OTROCI NAJ IMAJO MOŽNOST IZBIRE: “Ali bi danes rajši sive ali rdeče hlače? ” n SPOŠTUJMO OTROKOV TRUD: ”Kozarec za vlaganje je težko odpreti. Včasih pomaga, če z žlico potolčeš po pokrovu. ” n NE SPRAŠUJMO PREVEČ: “Lepo, da si že doma. ” n NE HITIMO Z ODGOVORI: “To je zanimivo vprašanje. Kaj ti misliš? ” n n SPODBUJAJMO OTROKE, DA UPORABLJAJO ŠE DRUGE VIRE: “Mogoče bo imel lastnik trgovine z živalskimi ljubljenčki kak predlog!” NE VZEMIMO JIM UPANJA: “Torej nameravaš na avdicijo za igro. To bo zanimiva izkušnja. ”

POHVALA IN SAMOSPOŠTOVANJE Namesto ocenjevanja opišimo n n n OPIŠIMO, KAJ VIDIMO: “Vidim čista tla, pospravljeno posteljo in knjige lepo poravnane na polici. ” OPIŠIMO, KAJ ČUTIMO: “Človek z veseljem stopi v to sobo. ” Z BESEDO POVZEMIMO BISTVO OTROKOVEGA POHVALE VREDNEGA OBNAŠANJA: “Razdelila si svinčnike, voščenke in peresa ter jih dala v različne škatle. Temu pravimo smisel za organizacijo. "

KNJIGA ZA STARŠE § § A. Faber in E. Mazlish: Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo, Založba Mladinska knjiga, Lj. 1996 Povzetki tudi na: http: //www. o-tozagorje. tb. edus. si/

IN ZA KONEC… Kot pravi star pregovor: “POT, DOLGA TISOČ MILJ, SE ZAČNE S PRVIM KORAKOM. ” In ko ste prišli na današnje delavnice ste naredili prvi korak k temu, da prekinemo krog napačnega komuniciranja, ki ga dedujemo iz generacije v generacijo.

NASVIDENJE