NASILJE MATEJA OMAN NASILJE Nasilje je drubeni pojav

NASILJE MATEJA OMAN

NASILJE • Nasilje je družbeni pojav. • Definicije nasilja. • Vrste nasilja.

Nasilja nikakor ne smemo definirati preozko (kot npr. fizično poškodbo), saj s tem omejujemo lastno razumevanje; situacije, kot na primer pomanjkanje možnosti izbire, izobraževalni sistem, ki ne deluje, in celo družina, ki ne deluje, so zelo nasilne izkušnje (Nagler, 2001, v Kohek, 2003).

VRSTE NASILJA • Psihično nasilje • Telesno nasilje • Spolno nasilje • • Ekonomsko nasilje Ideološko nasilje Kulturno nasilje Prometno nasilje Ekološko nasilje Sistemsko nasilje Institucionalno nasilje … (Kanduč, 1998)

Kje se skriva razlog, da o vrstah nasilja kot so politično, ideološko, kulturno, ekološko, sistemsko, institucionalno in podobne oblike nasilja, ljudje v vsakdanjem življenju manj govorimo in pišemo, kljub temu da te oblike nasilja običajno prizadenejo širše množice ljudi?

DOŽIVLJANJE INSTITUCIONALNEGA NASILJA Z VIDIKA OTROK IN MLADOSTNIKOV, NAMEŠČENIH V VZGOJNEM ZAVODU

TEORETSKA IZHODIŠČA

INSTITUCIONALNO NASILJE Institucionalno nasilje se dogaja tam, kjer institucije prek lastnih mehanizmov delovanja izvajajo prikrito ali odkrito nasilje – s svojimi mehanizmi delovanja prisiljujejo, jemljejo svobodo odločanja, usmerjajo h konformnemu vedenju, disciplinirajo, marginalizirajo, dopuščajo nestrpnost, dopuščajo oz. favorizirajo avtoritarno odločanje, rasizem, šovinizem, seksizem in zlorabo moči. Mugnaioni Lešnik (2005)

• Vse ključne družbene institucije so nasilne, čeprav morda določene procese prisiljevanja štejemo k t. i. pozitivni agresivnosti ali ‘dobremu nasilju’. • Družina in vzgojno-izobraževalne institucije izvajajo institucionalno nasilje s specifičnimi načini delovanja (Trtnik Herlec in Urh, 2006): s prisilo, nezmožnostjo izbire, diskriminacijo, avtoritarnostjo, zaviranjem ustvarjalnosti in drugačnosti, …

INSTITUCIONALNO NASILJE IN VZGOJNI ZAVODI • Vzgoja – Herbart (Medveš, 1991) se je spraševal, kdaj in v imenu česa ima vzgojitelj sploh pravico posegati v spontani razvoj otroka oz. v imenu česa je izboljševanje človeka sploh legitimno. • Neugodno psihosocialno ozračje – velikost vzgojnega zavoda ali vzgojne skupine, odnosi znotraj vzgojne skupine, klima v vzgojni skupini, …

• Vzgojiteljeva osebnost in način dela – njegove/njene lastnosti, način dela, predsodki, zmožnost vzpostavljanja bližine in distance, njegov/njen vzgojni slog, … • Kazni v vzgojnih zavodih – časovna razporeditev in strogost kazni, odnos med osebo, ki kaznuje in kaznovano osebo, doslednost pri kaznovanju, razumevanje vzrokov kazni, … • Napisana in nenapisana pravila vzgojnega zavoda • Norme, napotki, morala

TEMELJNE SMERNICE PRI OZAVEŠČANJU INSTITUCIONALNEGA NASILJA V VZGOJNIH ZAVODIH • Na ravni vodstva zavoda – pomembno je, da pri vodenju, usmerjanju in spreminjanju zavoda ves čas teži k upoštevanju zavodskih načel (Škoflek idr. , 2004): n. timskega dela, n. individualizacije, n. pozitivne vzgojne usmerjenosti, n. aktivne vloge in soodgovornosti otroka v procesu lastnega razvoja, n. kompenzacije razvojnih primanjkljajev in vrzeli, n. kontinuiranega vzgojno-izobraževalnega procesa, n. sodelovanja z družino, n. inkluzije, integracije in normalizacije.

• Na ravni vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev zaposlenih v vzgojnem zavodu – prehod od koncepta ‘moči nad’ h konceptu ‘moč za’, skrb za ugodno psihosocialno klimo, skrb za sooblikovanje pravil in reda zavodskega življenja, komunikacija, premišljena uporaba kazni, nagrajevanje, … • Na ravni stroke

EMPIRIČNI DEL

NAMEN RAZISKOVANJA Namen raziskovanja je spoznati izkušnje, stališča in mnenja o institucionalnem nasilju v stanovanjskih skupinah Vzgojnega zavoda Kranj s strani otrok ter mladostnikov nameščenih v omenjenem zavodu.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA • Kako varovanci Vzgojnega zavoda Kranj definirajo pojem nasilja? • Katere oblike nasilja varovanci Vzgojnega zavoda Kranj prepoznavajo v svojem vsakdanjem življenju in kje so se do sedaj z njimi srečevali? • Katere oblike nasilja varovanci zaznavajo v življenju in delovanju Vzgojnega zavoda Kranj? • Kako varovanci Vzgojnega zavoda Kranj zaznavajo in doživljajo institucionalno nasilje? • Kako se varovanci odzivajo na institucionalno nasilje?

RAZISKOVALNA METODA IN VZOREC RAZISKOVALNA METODA • VZOREC • štiri stanovanjske skupine Vzgojnega zavoda Kranj kvalitativna metoda zbiranja podatkov → metoda fokusnih skupin • sodelovalo 23 varovancev (11 deklet in 12 fantov) • povprečna starost sodelujočih je 14 let

POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV ZBIRANJE PODATKOV: • vzpostavitev stika • prvi del skupinskega intervjuja – splošna vprašanja • prehod s tematike nasilja na temo institucionalnega nasilja • prebiranje odlomkov iz knjige Gimnazijec (Karlovšek, 2006) • drugi del skupinskega intervjuja – specifična vprašanja • postavljanje zaključnih vprašanj, povzemanje bistva diskusije, zahvala za sodelovanje OBDELAVA PODATKOV: • kvalitativna analiza podatkov • dobesedni prepis skupinskih intervjujev • večkratno branje dobljenih transkriptov • kodiranje skupinskih intervjujev • analiza dobljenih kategorij • interpretacija rezultatov

REZULTATI SKUPINSKIH INTERVJUJEV

“Že sedaj veste dovolj. Jaz tudi. Ni znanje tisto, kar nam manjka. Manjka nam pogum, da bi razumeli tisto, kar vemo, in iz tega oblikovali sklepe. ” (Lindqvist, 2009)

SKLEP • Institucionalno nasilje je prisotno v življenju in delovanju vseh ključnih družbenih institucij. • Munc (2010) navaja, da je stopnja pojavnosti te oblike nasilja izredno visoka. • Izredno pomembno je preučevanje in nadalje zmanjševanje institucionalnega nasilja.

• Spodbudno je spoznanje, da so otroci in mladostniki na splošno zadovoljni z zavodskim življenjem. • Potrebno bi si bilo zadati cilje v smeri omiljevanja in blaženja institucionalnega nasilja. • Freud (2001): to je cena, ki jo posamezniki plačujemo za življenje v družbi

INDIVIDUALNO DELO

Diskusija

» Vsak konec pomeni začetek nečesa novega. « (Neznani avtor, v Munc, 2010)