MED SVETOVNIMA VOJNAMA A Stara Jugoslavija ustavni razvoj

MED SVETOVNIMA VOJNAMA

A. Stara Jugoslavija - ustavni razvoj in upravna razdelitev 1. Priprave v stari Avstriji meščansko politično vodstvo slovenskih narodov skušali reševati narodnostno vprašanje v okviru moranrhije • v smeri trializma (ta bi težko zajel slovensko ozemlje) v času 1. svet. vojne pritisk na avstrijske Slovane naraščal (+ dogodki v Rusiji) – okrepi se protivojno in tudi protiavstrijsko gibanje • vojaški upori

Rešitev narodnostnega vprašanja z združitvijo vseh južnih Slovanov Majniška deklaracija 30. 5. 1917 razglasijo poslanci Jugoslovanskega kluba v dunajskem DZ (tudi množična izjava za mir) • zedinjenje Jugoslovanov znotraj AO (in širše) • Srbi: pripojitev k Srbiji • ostali: združitev v novi državi kompromis: Krfska deklaracija 20. 7. 1917 sprejem združitve, a v prid bodoče monarhije

16. , 17. 8. 1918 – Narodni svet v Lj, 24. 9. 1918 – na sestanku v ZG = program neodvisne države narodov jugoslovanskih dežel (Narodno vijeće) 6. 10. 1918 Narodni svet SHS v ZG kot politično vodstvo južnih Slovanov na ozemlju AO • program zedinjenja in zastopstvo 1 delegata na 100. 000 prebivalcev

zoper prizadevanje AO vlade po federalizaciji tudi Wilson – 1918 podpre pravico do samoodločbe jugoslovanskih narodov

2. Država SHS in zedinjenje 29. 10. 1918 – ko Avstrija zaprosi za mir, se Narodno vijeće v ZG razglasi za vrhovno oblast na ozemlju, kjer so prebivali Jugoslovani v okviru AO DRŽAVA SHS • provizorična republika, a še ne zedinjenje z drugimi jugoslovanskimi narodi • 6. 11. 1918 srbska vlada in še druge države – konec 11. se pridružita še Vojvodina in ČG) • Narodno vijeće in Vlada Kraljevine Srbije – izvedeta združitev 1. 12. 1918 = KRALJESTVO SHS s nato Kraljevina SHS in od 1929 tudi uradno Kraljevina Jugoslavije

3. Mirovne pogodbe po 1. svetovni vojni 1919/20 v okolici Pariza – str. 126

4. Jugoslavija (a) po zedinjenju v 1. polovici leta priprave na sprejem ustave oblikujejo začasno ljudsko predstavništvo (deloma imenovano, deloma voljeno) • 1920 sprejem Zakona o volitvah ljudskih poslancev za ustavnodajno skupščino s aktivna volilna pravica – sami moški, cenzus 6 mesečno prebivanje, omejitve za vojake in oficirje; 21. let s pasivna volilna pravica – pismenost + določen odstotek s fakultetno izobrazbo s poslanci prisežejo kralju, še preden je določena oblika vladavine s za sprejem ustave navadna večina od vseh poslancev (ne 2/3)

(b) Vidovdanska ustava sprejme ustavodajna skupščina 28. 6. 1921 ob pičlem številu glasov

Značilnosti Vidovdanske ustave zasebna lastnina, pogodbena prostost v gospodarskh razmerjih (varuje kapitalistična razmerja) načela ekonomskega liberalizma (ki naj preprečuje odkriti absolutizem – v praksi manj) buržoazna monarhija (politična neodgovornost kralja) omejena ustavnost in parlamentarizem – izriva ju absolutistični vladar, da bi avtokratsko zavladal vsej državi unitarizem in birokratski centralizem tudi nekatere stopnje samouprav (podobno kot pri stari Avstriji)

delitev oblasti – na podobnih načelih kot v oktrorirani ustavnosti stare Avstrije zakonodaja: kralj in (enodomna) skupščina • nadrejenost kralja nad skupščino – jo sklicuje in razpušča uprava: kralj po ministrih sodišča: sodijo v imenu kralja ne upošteva narodnostne podlage pri oblikovanju pokrajin ni zaokroženih narodnostnih enot upravne enote – oblasti – največ 800. 000 prebivalcev

c) Šestojanuarska diktatura in oktroirana ustava 1928 kriza parlamentarizma – uboji v skupščini 6. 1. 1929 kralj razveljavi Vidovdansko ustavo in razpusti skupščino, tudi upravne oblasti in uvede banovine • začetek obdobja šestojanuarskega režima – absolutizem in diktatura 3. 9. 1931 nova ustava – septemberska ali oktroirana ustava • manj od Vidovdanske ustave ustreza meščanski demokraciji = omejevanje liberalnih načel v ustavi z zakonodajo

uveden dvodomni sistem (“ljudsko predstavništvo”) – za odločanje potreben pristanek obeh domov Narodna skupščina (v celoti voljena) Senat (polovico voljen, polovico imenoval kralj) • nadzor nad skupščino – preprečiti nezaželen sklep skupščine, če bi ta prešla na stran opozicije

Volitve novost: vsedržavne kandidatne liste – zaradi uveljavitve unitarističnih strank (po enega kandidata v vsakem okraju, na sedežu banovin itd. ) stranka, ki je dobila največje število glasov v državi – avtomatično 2/3 poslancev v skupščini • prednosti vladnim kandidatnim listam glasovanje ustno in javno

Upravne enote ohranijo banovine (9) po rekah: Dravska, Savska, Vrbaska, Primorska, Zetska, Drinska, Donavska, Moravska, Vardarska niso ustrezale narodnostnim ali zgodovinskim mejam

26. 8. 1939 – sprememba ustave – Uredba o Banovini Hrvaški • na podlagi sporazuma “Cvetković-Maček” združita se Savska, Primorska + še nekaj okrajev iz drugih banovin • ustreza narodnostnim mejam + nekaj avtonomije s nasprotje unitarizmu in centralizmu s obenem z ustavnovitvijo te banovine razpuščena skupščina

Č) Omejevanje ustavnih pravic zagotavljanje pravic v slogu meščanskih demokratičnih ustav le formalno že v Kraljevini SHS močna komunistična partija (ustanovljena 1919) • združitev jugoslov. SDS iz leta 1896 (brez slo) • kot 3. najmočnejša stranka v skupščini 1920 “Obznana” – prepoved KPJ + 1921 Zakon o zaščiti varnosti in reda v državi (potrdi to prepoved) skupščina razveljavi mandate KPJ v njej Zakon o društvih, shodih in posvetih 1931 – omogoča le ustvarjanje strank po vsedržavnem načelu

5. Slovenija po razpadu AO – del Države SHS stare zgodvinske meje brez pomena za organizacijo teritorialnih enot sedež na ozmelju nove države le Kranjska • z odpravo “dežele” se prične prazniti poslopje Državnega zbora in odbora (danes Univerza v Ljubljani) slovensko ozemlje dobi ime Slovenija – kasneje to preneha kot oznaka za upravno enoto pravno omočje nekdanjega avstrijskega prava se imenuje “Slovenija in Dalmacija”

a. “Narodna vlada za Slovenijo” prvi organ oblasti 12 oddelkov (nekakšna ministrska vlada) potrjena v Narodnem vijeću deluje v novembru 1918 – ustreza fazi Države SHS (Slovenija del nekakšne realne unije) • deluje še nekaj časa po zedinjenju • odpravi prejšnjo deženo samoupravo in njene organe – njena oblast enotna

b. Deželna vlada za Slovenijo zedinjenje 1919 imenuje regent zanikanje posebne slovenske državnosti skrčenje število članov, resorji neposredno podrejeni ministrstvom v BG 1919 tudi ustanovitev slovenske univerze

Boj za slovenske meje • v času delovanja deželne vlade 1919 Saint-Germainska mirovna pogodba z Avstrijo Slovenija dobi le Mežiško dolino in Jezersko • o ostalih delih Koroške odločali na plebiscitu 1920 Trianonska mirovna pogodba z Madžarsko – Prekumurje ostane Jugoslaviji (razen Porabskih Slovencev) po razpadu Ogrske vmes 131 dni Sovjetska republika 1919 zasedejo jugoslovanske čete

Rapallska pogodba z Italijo 1920 dvostranska mednarodna pogodba (ne mirovna), ker je bila Italija po 1. svetovni vojni na zmagoviti strani Velika Britanija, Francija in Rusija za vstop v vojno na njihovi strani z Londonskim paktom 1915 obljubile precej ozemelj AO z jugoslov. prebivalstvom • pogodbo “sankcionira” regent Aleksander dobi Primorsko z Istro, Cres, Lošinj in del Dalmacije glede Reke meja določena z Rimskim sporazumom 1924

c. “Pokrajinska uprava za Slovenijo” Leta 1921 postavljena začasno, po Vidovdanski ustavi Namesto deželne vlade Predsedoval pokrajinski namestnik – organ resornih ministrstev beograjske vlade Resorji neposredno poredjeni resornim ministrstvom

1923 -24 Slovenija razdeljena na Ljubljansko in Mariborsko oblast Na čelu vsake “veliki župan” kot predstavnik vlade v BG • po načelu vsaka oblast na 800. 000 prebivalcev v Jugoslaviji 33 oblasti 1927 oblastne skupščine določena avtonomija • skupščine spominjale na nekdanje deželne zbore, veliki župan pa na deželno vlado

č. Šestojanuarska diktatura 1929 razpuščene oblasti, uvedene banovine Ljubljanska in Mariborska oblast se združita v Dravsko banovino s obdrži tudi oktroirana ustava • na čelu ban kot predstavnik kraljeve vlade s upravna oblast (šef uprave) • banski svet – posvetovalni organ bana (20 članov) s se nikoli ne razvije v dvotirnost (npr. kot deželna vlada : deželni zbor)

d. Okraji • ni bistvenih sprememb glede na prej (nekaj le v Prekmurju) splošna upravna oblastva 1. stopnje Zakon o obči upravi 1922 – utrjen birokratski aparat • načeloval sreski poglavar – od 1929 se imenuje sreski načelnik Vidovdanska ustava predvidi tudi organi okrajne (sreske) samouprave • ta zakon se ni izvedel – ostanejo okrajne avtonomije od prejšnjih časov s “okrajni zastopi, cestni odbori in okrajne blagajne” s do šestojanuarske diktature

e. Občine z odpravo deželnih zborov in odborov nadzor nad njimi prevzame narodna oz. deželna vlada, kasneje pa oblasti po šestojanuarski diktaturi imenujejo župane veliki župani oblasti 1933 – Zakon o občinah občinski odbori zopet voljeni nadzor sreski načelniki občina mora šteti vsaj 3000 prebivalcev združevanje (komasacija) občin Zakon o mestnih občinah 1934 (CE, LJ, MB, PT) organa mestnih občin s opravljali tudi posle okrajnega glavarstva • mestni svet (2/3 voljen, 1/3 ban) in presednik MO • mestni statut in druge predpise občine v potrditev nadzornemu oblastvu

B. Pravna ozemlja (območja) stare Jugoslavije in poenotenje prava v začetku 20. stoletja ozemlje Jugoslavije pripada 4 državam AO, Srbija, ČG – Kraljevina SHS Turčija (po 1. Balkanski vojni 1912 odrinjena)

1. Poenotene in nepoenotene panoge poenotenje doseči tako hitro nemogoče, zato najprej ohranijo različne pravne ureditve postopno poenotenje – dokler se ne pojavi nek enoten zakon • precej okoli 1930 (po šestojanuarki diktaturi – prej zaradi krize parlamenta težko) s s 1929 KP + KPP (civilni zakonik pride le do osnutka) 1930 CPP 1930 Zakon o zemljiških knjigah 1937 prva dela Trgovinskega zakonika s ki pa nista pričela veljati, ker sta bila odvisna od poenotenja CP (trgovinski posli) stara Jugoslavija tako pozna vzporedeno 2 različni ozemljski razdelitvi pravna ozemlja (od prejšnjih držav) upravoteritorialna razdelitev (oblasti, banovine)

2. Pravna območja (ozemlja) 6 glavnih priznanih pravnih ozemelj (tem prilagojena tudi struktura vrhovnih sodišč) 1.

1. Slovenija in Dalmacija prej AO – avstrijski del avstrijski državni zakoni na dan 29. 10. 1918 deželni avtonomni zakoni predpisi Narodnog vijeća in Narodne vlade ODZ v novelirani obliki ZZ se sklepa pred verskimi organi, sodstvo o njej pa v pristojnosti državnih sodišč

2. Hrvaška in Slavonija AO – ogrski del (posebni status) skupno ogrskohrvaško pravo delno avtonomno hrvaško pravo delno avstrijsko pravo • v starejših oblikah predpisi Narodnog vijeća ODZ v nenovelirani obliki ZZ – ne ODZ • sklepanje in sodstvo o njej prepuščena organom verskih skupnosti

3. Vojvodina in Medjimurje AO – ogrski del (brez posebnega statusa) ogrsko pravo “zakonski členi” – zakoni so se označevali kot zakonski členi in imenovali z zaporednimi rimskimi številkami (npr. zak. Čl. XIV: 1883) precej snovi ni bilo urejene z zakonodajo – precejšnja uporaba običajnega prava nista imeli posebne kodifikacije civilnega prava (le množica drobnejših norm: načeloma tudi še Tripartit) ODZ le za del Vojvodine kot dela bivše Vojne krajine obvezno sklepanje ZZ in sodstvo v civilni obliki

4. Bosna in Hercegovina po aneksiji 1908 del AO, 1463 -1878 pod Turčijo islamsko šeriatsko in deli turškega prava novo avstroogrsko-bosansko pravo npr. trgovinsko pravo, civilni postopek CP – Medžele – turški zakonik, dejansko pa so uporabljali tudi ODZ (raba sodišč) sklepanje in sodstvo o ZZ pod pristojnost organov verskih skupnosti • poseben problem mešanih zakonov – zaradi mešane verske sestave

5. Srbija vstopi v Kraljevino SHS kot samostojna Kraljevina Srbija tik pred tem v balkanskih vojnah pridobi Makedonijo in Kosovo, kamor razširi svoje pravo • do 1912 turško pravo, nato to ostane še v običajnem pravu pravo bivše Kraljevine Srbije za področje CP (srbski) Gradjanski zakonik sklepanje in sodstvo o ZZ pred organi pravoslavne cerkve (razen za tujce)

6. Črna gora vstopi v Kraljestvo SHS kot nedavno samostojna država z lastnim pravom premoženjsko pravo – Opšti imovinski zakonik ZZ kot v Srbiji

3. Sodstvo 3. stopnja za vsako pravno ozemlje vrhovno sodišče, razen Slovenije in Dalmacije (toda VS v ZG – “Stol sedmorice”) • poseben oddelek za Slovenijo in Dalmacijo (“Stol sedmorice oddelek B v ZG”) s nadomestijo VS na Dunaju po ustanovitvi Banovine Hrvaške – za pravno ozemlje SLO (brez Dalmacije) = Vrhovno sodišče v Ljubljani 1939

2. stopnja takoj ustanovijo Višje deželno sodišče v LJ • nadomestijo apelacijski (višji) deželni sodišči v Trstu in Gradcu 1. stopnja glede okrožnih in okrajnih sodišč ni večjih sprememb • 1928 poenotijo strukturo sodišč (razen VS) z Zakonom o ureditvi rednih sodišč s organizacija: štiri stopnje, ki delujejo v treh instancah; v LJ se Višje deželno sodišče preimenuje v Apelacijsko sodišče s pravna ozemlja tesno povezana z zgodovinskimi okoliščinami!

C. Uprava in pravo pri Slovencih onstran državne meje med obema vojnama slovensko etnično ozemlje tudi pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko 1. Italija Londonski pakt 1915 + Rimski pakt 1918 (predstavništvi Italijanov + Jugoslovanov) - določal varstvo manjšin po razpadu AO – slovenska Primorska • oblast prevzame goriški Narodni svet v slo delu dežele z mestom Gorica • Trst – dvovladje s Slovenski Narodni svet prevzame avstrijsko vojno mornarico s italijanski odbor za javno blaginjo

Rapallska pogodba 12. 11. 1920 slovenski sektor meje med Jugoslavijo in Slovenijo določen • že Saint-Germainska mirovna pogodba pa je Italiji prisodila od Koroške sodni okraj Trbiž za pokrajine, ki jih je dobila Italija na nakdaj avstrijskem ozemlju zahodne Slovenije in hrvaške Istre = ime Julijska Krajina (slovenski) – poudarja mejnost; ital. izraz Venezia Guilia – poudarjenost pripadnosti ital. Benečiji

1922 odpravljene stare dežele – ustanovljena provinca Julijska Krajina na čelu s prefektom, odstranjena vsaka deželna avtonomija uveljavlja se birokratsko-centralistični sistem uprave 1922/23 – prihod na oblast fašistov odmrejo parlamentarne tradicije pri volitvah 1929 in 1933 pripuščena le fašistična kandidatna lista za vso državo; parlament le fiktiven in slovensko zastopstvo odpade

Občine italijanske oblasti v slovenskih občinah odstavljajo slovenske občinske svete in župane postavljajo italijanske komisarje • odpravljajo slovensko oz. hrvaško uradovanje Od 1926 tudi zakon pozna namesto domačih županov le še od vlade in kralja imenovane potestate z namenom poitalijančevanja se izvaja komasacija občin

Struktura rednih sodišč • podobna kot pod Avstrijo 2. stopnja: Apelacijsko sodišče v Trstu (z odsekom na Reki) 1. stopnja: okrožna sodišča: Gorica, Koper, Videm okrajna sodišča Policijski zakon 1926 – posebno sodišče kot orodje fašistov (v Rimu) lahko pa zasedalo tudi v pokrajini, če so jo hoteli zastrahovati (če so nameravali izreči smrtno kazen) • člani sodišča višiji oficirji fašistične milice

Raba Slovenščine pred sodišči dejansko odpravijo sodišča sama, nato to potrdi leta 1925 – kraljevi dekret 1923 – odpravijo tudi na upravnih organih 1923 – z dekretom odpravijo stara slovenska krajevna imena, nato tudi osebna imena (poitalijančevanje) 1928/29 – deloma odpravljene slovenske šole 1927/28 – prepoved slovenskih in hrvaških društev 1929 – prepoved izhajanja vseh slovenskih in hrvaških časopisov

2. Avstrija na podlagi 49. in 50. čl. Saint-Germainske mirovne pogodbe 1919 celovško ozemlje – Koroški plebiscit 1920 • cona A (že tu zmagala Avstrija za 6746 glasov) • zato plebiscita o coni B niti ni bilo

1918 – abdikacija zadnjega habsburškega csarja in razglasitev republike 1920 ustava – Avstrija kot zvezna država – iz večjega števila historičnih dežel zakonodaja • državni zbor za zvezo s imenoval zveznega predsednika in vlado s kanclerjem • deželni zbori po deželah (deželni glavarji in deželne vlade)

1930 – naprej – nastajajo oborožene formacije strank 1933 – obdobje diktature: ukinitev državnega sveta in SDS 1934 oktroirana ustava (Avstrija kot “avtoritarna, krščanskonemška stanovska država”) 1938 – priključitev Nemčiji

3. Madžarska zunaj Jugoslavije – Porabje Slovenci med vojnama brez varstva svojih narodnostnih pravic