NIKO GRAFENAUER PEKI Niko Grafenauer Slovenski pesnik kritik

  • Slides: 6
Download presentation
NIKO GRAFENAUER: PEKI

NIKO GRAFENAUER: PEKI

Niko Grafenauer • • • Slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec. Rojen:

Niko Grafenauer • • • Slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec. Rojen: 5. decembra v Ljubljani Verjetno vam je znana njegova pesniška zbirka Pedenjped. , *

ZGODBA O STARI LJUBLJANI IN PEKIH V 17. st. je v stari Ljubljani veljalo

ZGODBA O STARI LJUBLJANI IN PEKIH V 17. st. je v stari Ljubljani veljalo zelo strogo pravilo za peke. Če niso spekli dobrega kruha, jih je doletela stroga kazen. V primeru, da je bil kruh prelahek ali preslab (s tem so peki prihranili nekaj denarja) je peka doletela kazen s potapljanjem. Na čevljarskem mostu v Ljubljani je stala posebna priprava, ki so jo imenovali potapljalka. To je bila kletka, v katero so zaprli peka in ga po vrvi spustili v vodo. Njegovo kaznovanje je gledalo veliko ljudi, meščanov, ki so se peku glasno posmehovali. Tako so ga spuščali in dvigovali iz vode. Temu se je reklo, da peka “tehtajo“. Ker je goljufal, k njemu seveda ljudje niso več prihajali po kruh.

V Ljubljani so se odločili obuditi in predstaviti srednjeveški običaj namakanja goljufivih pekov v

V Ljubljani so se odločili obuditi in predstaviti srednjeveški običaj namakanja goljufivih pekov v Ljubljanici. Tako v mesecu avgustu s Čevljarskega mostu v posebni košari namakajo „goljufive“ peke. youtu. be/a 5 Dba 6 Y 4 ux. I

O tem, kako so pekli kruh v stari Ljubljani, nam pripoveduje pesnik Niko Grafenauer:

O tem, kako so pekli kruh v stari Ljubljani, nam pripoveduje pesnik Niko Grafenauer: PEKI V stari Ljubljani so živeli peki, ki so jih staro ljubljanski meščani pogosto namakali v reki. Ker so bili to zmerom eni in isti, so bili med vsemi peki najbolj čisti. V stari Ljubljani so morali peki peči tak kruh, ki hrusta in je po meri za vsaka usta. V stari Ljubljani je vsak pošten pek prodajal kruh zastonj ali za dober tek. V stari Ljubljani so peki spekli, karkoli ste jim rekli. In včasih jim je to tako razvnelo domišljijo, da so zažgali kruh in še pekarijo. Že v stari Ljubljani so včasih kruh mesili iz moke, ki iz nje ni kruha. Ta kruh se še danes preklada iz rok v roke in duha. V stari Ljubljani so s testom vred vzhajali tudi peki. Tako se še zdaj ob polni luni nad mestom njihov obraz sveti v reki.

Naloga: V zvezek zapiši naslov in odgovori na vprašanja. Pomagaj si z besedilom pesmi.

Naloga: V zvezek zapiši naslov in odgovori na vprašanja. Pomagaj si z besedilom pesmi. Niko Grafenauer: PEKI 1. 2. 3. 4. Zakaj so staroljubljanski meščani peke pogosto namakali v reki? V kateri reki so jih namakali? Kaj pomeni to, da so bili to eni in isti? Kakšen kruh so peki morali pečti? 5. Koko so prodajali kruh pošteni peki? 6. Kaj pomeni besedna zveza iz te moke ne bo kruha? 7. Kdaj rečemo, da kakšen človek vzhaja kot testo? 8. Kaj se dejansko sveti v Ljubljanici ob polni luni? 9. Koliko kitic ima pesem? 10. Iz pesmi izpiši rime. • Zapiši kratko zgodbo o pekih v stari Ljubljani ali • izdelaj reklamo o pekih iz stare Ljubljane (kot plakat A 4 format).