KMEKI UPORI Le vkup le vkup uboga gmajna

KMEČKI UPORI Le vkup, le vkup, uboga gmajna!

Kdaj in kako se pojavijo • Pojavijo se v 15. in nadaljujejo v 16. in 17. stoletju. • Kmetje so se začele povezovati med seboj v kmečke zveze. • Na zborovanjih oblikujejo svoje zahteve ter jih pošljejo cesarju, da ga seznanijo s svojim položajem.

Vzroki za slabšanje položaja kmetov Večanje dajatev, spreminjanje denarnih dajatev v naturalne, nove dajatve za obrambo, povečevanje tlake, vojaški spopadi med zemljiškimi gospodi, omejevanje dodatnih dejavnosti (trgovine, obrti, tovorništva, carine, mitnine), • turški vpadi (gradnje obzidij). • • •

Največji kmečki upori • • • Upor na Koroškem (1478) Veliki slovenski kmečki upor (1515) Hrvaško-Slovenski kmečki upor (1573) Drugi veliki slovenski upor (1635) Tolminski kmečki upor (1713)

KmeČke zahteve • • • Zaščita pred turškimi vpadi, dajatve kot so bile v preteklosti, sami želijo urejati zadeve z vladarjem, prevzeti želijo sodno oblast, zahtevajo staro pravdo (obremenitve podložnikov kakršne so bile v preteklosti), plačevanje dajatev v denarju in ne v naturi, zmanjšanje davkov, prosta trgovina, sami želijo pobirati davke in dajatve.

Stara pravda • Obveznosti podložnikov so bile zapisane v posebnih knjigah – URBARJI-h URBARJI (uporabljajo se vse do 1848) • STARA PRAVDA = količina dajatev, ki je bila zapisana v urbarjih iz srednjega veka

Vzroki za neuspeh uporov • • • Neenotnost upornikov, Razdrobljenost upornikov, Slaba oborožitev (vile, kose in sekire) in brez konjenice, Neizkušenost v bojevanju, Zaupanje v cesarja, ki pa podpre plemstvo.

Maščevanje plemstva • Kmete, ki so sodelovali v uporu ali podpirali upornike so: – obesili, – nataknili na kole, – utopili, – obglavili, – jim požgali domačije. • Kmetje so morali nadomestiti vso škodo in plačevati še dodaten PUNTARSKI davek.