Mednarodni ekonomski odnosi v sodobnem svetu 4 poglavje

Mednarodni ekonomski odnosi v sodobnem svetu 4. poglavje v knjigi H. Fortič

Napoved vsebine • • • Primerjalne prednosti države Globalizacija Transnacionalna podjetja Tuje neposredne investicije in Slovenija Razlike v sodobnem svetu

Primerjalne prednosti države • Razlike med državami • Reklama, tradicija • Visoka produktivnost (nizki stroški, posebno znanje, tehnologija, naravni viri) • Država naj se specializira na področju, kjer ima za neko produkcijo primerne proizvodne dejavnike

Dve vrsti primerjalnih prednosti • Absolutne primerjalne prednosti • Relativne primerjalne prednosti • Primeri: italijanski čevlji in nakit, francoski siri, švicarske ure, počitnice v Grčiji

“Odprta” gospodarstva? • Veliko trgujejo z drugimi državami • Nimajo visokih carin in drugih omejitev • Ekonomski subjekti poslujejo mednarodno, ne bojijo se tuje konkurence • Nasprotje: protekcionizem, zaščita domačih podjetij pred konkurenco iz tujine

Prednosti specializacije, mednarodne delitve dela, odprtosti gospodarstva • Država proizvaja več in bolje • Izvoz poveča trg • Kar omogoča optimalno količino proizvodnje in prihranke obsega • Kar pomeni več delovnih mest • Raznovrstnejša ponudba • Globalna konkurenca spodbuja produktivnost in znižuje cene • Hiter prenos tehnološkega napredka v domače gospodarstvo

Kaj vpliva na sodelovanje gospodarstva s tujino? 1. Velikost gospodarstva 2. Razvitost gospodarstva 3. Ekonomski sistem

Globalizacija • G. pomeni, da gospodarske meje med državami izginjajo, narodna gospodarstva so le delčki enega globalnega gospodarstva • Izredno se je povečala mednarodna menjava blaga in storitev, kapitala, tehnologije, delovne sile in drugih proizvodnih dejavnikov • Svet je postal usodno soodvisen (svet kot globalna vas) • Zunanji trgi vplivajo na izvoz, domačo proizvodnjo, zaposlenost, kupno moč, tečaj…

Oblike (tokovi) globalizacije 1 1. Izvoz in uvoz blaga in storitev pogoji menjave razmerje med rastjo izvoznih in uvoznih cen 2. Izvoz in uvoz kapitala ker je kapital v razvitih državah relativno odvečen – Poteka kot: • Zadolževanje v tujini • Tuje portfeljske investicije • Tuje direktne investicije

Oblike (tokovi) globalizacije 2 3. Izvoz in uvoz tehnologije oprema, patenti, konstrukcija, montaža, svetovanje, izobraževanje 4. Selitve delovne sile 5. Mednarodne bančne in finančne ustanove Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka, centralne banke, borze…. 6. Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) 7. Regionalne gospodarske integracije EU, EFTA, EEA, NAFTA, LAFTA, ASEAN 8. Transnacionalne korporacije

Transnacionalna podjetja

Transnacionalno podjetje • Globalna, mednarodna korporacija z neposredno naložbo kapitala v vsaj eni tuji državi • Pomembna vloga centrale na sedežu podjetja • Podružnice so podrejene centrali • Mobilnost kapitala – iskanje najdonosnejše naložbe na svetu, maksimiziranje dobička celotne korporacije

Transnacionalna korporacija ne nastane čez noč… • Koraki na poti do TNK: – Proizvodnja le za domači trg – Izvoz preko tujega posrednika – Ustanovitev prodajnega zastopništva – Ustanovitev proizvodnje v tuji državi

Zakaj transnacionalno podjetje investira v tujini? • • • Prodor na tuje trge, bližje kupcem, večja prepoznavnost Carine in druge uvozne ovire Specializacija podružnic, širjenje lastne tehnologije TNP deluje kot celota Davki Delovna sila Bližina naravnih virov in transportni stroški Ekološki in patentni predpisi Davčne olajšave in subvencije Konkurenca

Transnacionalna podjetja lahko državi gostiteljici koristijo… • Več investicij in reinvestiranje dobička pomeni, da se gospodarstvo hitreje razvija, čeprav je domačih prihrankov premalo. • Pridobimo novo znanje in napredne tehnologije. • Nova delovna mesta, večji zaslužki • Domača podjetja izvažajo po prodajni mreži TNK, večja prepoznavnost. • Podružnica sodeluje z domačimi dobavitelji, ki postanejo učinkovitejši in cenejši. • Državni proračun dobi več davkov.

…. ali škodujejo • Tujci nadzirajo domače gospodarstvo • Uničevanje okolja, izkoriščanje naravnih virov in delavcev • Domače znanje odteče tujemu investitorju • Možna odpuščanja zaradi zniževanja stroškov • Ukinitev domače blagovne znamke • Podružnica kot tujek v domačem gospodar. • TNK prehuda konkurenca domačim p. • Vpliv na zakonodajo in politiko • Prelivanje dobička (transferne cene)

Tuje neposredne naložbe in Slovenija • 10. 830 mio € - TDI v Sloveniji – Največji tuji investitorji: 1. Avstrija 48% 2. Francija 7% 3. Nizozemska 6, 4% 4. Italija 5, 5% 5. Nemčija 5% 6. Belgija 4% 7. Hrvaška 2, 7% (cca 300 mio €)

Tuje neposredne naložbe in Slovenija • 5. 937 mio € - slovenske neposredne naložbe v tujini 1. Srbija: 28% 2. Hrvaška: 20% 3. BIH: 13% 4. Makedonija: 6% 5. Nemčija: 3%

Razlike v sodobnem svetu • Zgodovinski razvoj MEO 1. kolonializem 2. dekolonizacija 3. Neokolonializem • Razlike v razvitosti so velike in se še povečujejo (50 tisoč USD : 300 USD/preb. ) • Mednarodna menjava je neenakovredna

Škarje cen

Začarani krog revščine Zastarela oprema Proizvodnja v majhnem obsegu Majhna akumulacija Majhna produktivnost Majhni dobički Visoki stroški na enoto Majhen trg Majhne plače