SLOVENIJA IN EU V KRIZI Mednarodni ekonomski odnosi

SLOVENIJA IN EU V KRIZI Mednarodni ekonomski odnosi marec 2011

Kje smo? presoja uspešnosti Gospodarska uspešnost • • • Rast BDP Brezposelnost Inflacija Socialna kohezija Notranja stabilnost – javnofinančni primanjkljaj in javni dolg Zunanja stabilnost – primanjkljaj na tekočem računu in dolg do tujine

Velikost in strukture BDP v 2009 BDP (mrd €) Prebivalstvo BDP/capita Dodana vrednost - Kmetijstvo - Industrija - Storitve Dohodki - Plače - Bruto dobički - Posredni davki Uporaba - Osebna poraba - Javna poraba - Investicije - Izvoz - Uvoz EMU 8963 330 27. 2 EU 27 11790 501 23. 5 Slovenija 36 2 18. 0 1. 6 20. 7 77. 7 1. 7 20. 6 77. 4 2. 1 20. 4 77. 5 49. 4 39. 3 11. 2 50. 0 38. 6 11. 4 53. 1 35. 0 12. 0 57. 7 22. 1 18. 9 36. 3 -35. 0 58. 4 22. 4 18. 2 36. 5 -35. 6 55. 4 20. 3 23. 0 58. 1 -56. 8

Dolgoročen razvoj Slovenije in Evrope 1960=100

Dinamika BDP Slovenije in Evrope

ODVISNOST SLOVENIJE OD EU (medletna rast BDP po kvartalih)

Dinamika BDP v gospodarski krizi

Agregatno povpraševanje

Kako hitro se spremeni gospodarska uspešnost? raven (PPS) BDP rast EU 27 BG CZ EE LT LV HU PL RO SI SK brezposelnost pror. bilanca javni dolg 2007 2009 -0. 8 0. 1 -0. 6 2. 8 -0. 4 -1. 0 -4. 9 -1. 9 -2. 5 -0. 1 -1. 9 -6. 8 -3. 9 -5. 9 -1. 7 -8. 9 -9. 0 -4. 0 -7. 1 -8. 3 -5. 5 -6. 8 58. 7 18. 2 28. 7 3. 4 9. 7 17. 3 66. 0 45. 2 13. 0 24. 1 29. 4 73. 6 14. 8 35. 4 7. 2 29. 3 36. 1 78. 3 51. 0 23. 7 35. 9 35. 7 2009 2007 2010 100 432008 81 63 53 49 63 61 422007 87 72 2. 9 6. 3 6. 8 10. 4 11. 9 7. 8 4. 1 6. 2 8. 2 5. 9 8. 5 -4. 2 -4. 9 -4. 1 -13. 9 -14. 7 -18. 0 -6. 7 -1. 7 -7. 1 -8. 1 -4. 7 7. 1 6. 9 5. 3 4. 7 6. 0 4. 3 7. 4 9. 6 6. 4 4. 9 11. 1 9. 6 10. 1 7. 0 18. 6 18. 2 19. 5 10. 9 9. 4 7. 1 7. 3 14. 6

Inflacija v Sloveniji in evro območju

Iskalci zaposlitve

Stopnja anketne brezposelnosti

GOSPODARSKA USPEŠNOST IN SOCIALNA KOHEZIJA V EU (2008) SKANDINAVSKI KVADRANT

RAZVITOST, JAVNI SEKTOR IN SOCIALNA KOHEZIJA

DAVKI V KRIZI – SLOVENIJA IN EU 27

Davki v krizi

Gospodarska rast in notranje ravnotežje

Primanjkljaj in njegovo finansiranje T – G = Bgp + Bgf + d. H + d. R + PP + d. Z T- G = Bgp + Bgf + d. H Problemi: d. H – inflacija Bgp – izrivanje (fizično, finančno) Bgf - tuji prihranki, monetizacija d. H – tiskanje denarja d. H = ( p + r )/v = p/v + r/v d. H = p/v (inflacijski davek) + r/v (seignorage) ******* Bgp – zadolževanje doma, Bgf - zadolževanje v tujini, H – primarni denar, d. R – zmanjšanje deviznih rezerv, PP – prodaja premoženja, Z - zamude p – inflacija, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja

Stabilizacija dolga z varčevanjem Dt = Dt-1*(i-r) + PRt d. D = 0 0 = Dt-1*(i-r) + PRt - Dt-1*(i-r) = PRt - PRt = Dt-1* (i-r) D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , i – obrestna mera, r – gospodarska rast, Primer: Kolikšen mora biti primarni presežek, da se javni dolg ne bo povečal? Dt-1=0. 5*GDP, i=0. 05, r=0. 04 è 0 = 0. 5*(0. 05 -0. 04) + PRt è -PRt = 0. 5*(0. 05 -0. 04)=0. 5*0. 01 = 0. 005 oz. 0. 5%GDP

Javni dolg, primanjkljaj in inflacija d. Dt = Dt-1 * (i-r) + PRt – d. Ht d. Dt = 0 0 = Dt-1*(i-r) + PRt – (p+r)/v (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt) p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt – r D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP , p – inflacija, i – obrestna mera, r – gospodarska rast, v – hitrost kroženja denarja Primer: Kolikšna bi bila inflacija, če bi preprečili povečanje dolga s tiskanjem denarja? v=5, D=0. 5*GDP, PR=0. 02*GDP, i=0. 05, r=0. 04 è p = 5*0. 5*(0. 05 -0. 04)+5*0. 02 -0. 04 è p = 2. 5*0. 01+0. 10 -0. 04=0. 025+0. 10 -0. 04=0. 085

Gibanje primanjkljaja in javnega dolga v EU

JAVNI DOLG V SLOVENIJI IN EU 27

Javni dolg 2007 in 2011

Povečanje javnega dolga 2007 -2011

Davčni prihodki in posredni davki

Neposredni davki in prispevki

Prispevki za socialno varnost

STRUKTURA JAVNIH IZDATKOV MANJ ZA URADNIKE, POLICISTE IN VOJAKE, VEČ ZA UČITELJE, ZDRAVNIKE IN SOCIALO • • • • javni sektor 01 uprava 02 obramba 03 javni red in varnost 04 gospodarstvo 05 okolje 06 stanovanjska dejavnost 07 zdravstvo 08 rekreacija in kultura 09 izobraževanje 10 socialna varnost SI (1) EU 27 (2) razmerje (1)/(2) 44. 9 5. 56 1. 34 1. 76 4. 34 0. 83 0. 61 6. 29 1. 34 6. 37 16. 53 44. 1 6. 22 1. 46 1. 79 4. 64 0. 72 0. 94 5. 85 1. 15 5. 44 15. 89 1. 02 0. 89 0. 92 0. 98 0. 94 1. 15 0. 65 1. 08 1. 17 1. 04

PRAVI PROBLEMI SLOVENIJE ? Pred krizo (2005 -2008) ustvarjeni problemi: - Prehitra rast (gradbeništvo, finančno posredništvo) podprta z investicijami v infrastrukturo; Premajhen proračunski presežek in z reformami v 2008 ustvarjen primanjkljaj 700 milijonov €; Ustvarjanje “virtualnega” bogastva z investicijami v vrednostne papirje z zadolževanjem (neto zadolženost Slovenije od 0 do 10 mrd. €) Sistem plač v javnem sektorju; So problemi, ki jih vidi OECD, dejansko najbolj pereči problemi Slovenije? - Makroekonomsko stanje: - fiskalna konsolidacija? pokojninska reforma, fleksibilnost trga dela, fiskalni svet, zadolženost podjetij in zadolženost bank v tujini, dokapitalizacija NLB - Izdatki za šolstvo - učinkovitost šolstva - prelivanje v visoko šolstvo: - spill-over učinki podružničnih šol, poklicne šole, bolonjska reforma - Tuje investicije; - učinkovitost, tuje investicije in odliv dobičkov, zakaj banke v “stari” Evropi niso v tuji last(27% oziroma 19% v 2007) v “novi” pa so (75%); Slovenija 29%? Vzdušje, blokade in nesposobnost ukrepanja

Kreditna zasvojenost in kreditni krč

Krediti in depoziti

Neto zunanja zadolženost Slovenije

Tuje naložbe in odliv dobičkov v krizi – EU 10

EVROPA 2020 - PAMETNA RAST (smart growth) – razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah; - TRAJNOSTNA RAST – spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire; - VKLJUČUJOČA RAST – utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. KROVNI CILJI - 75% prebivalstva v starosti 20 -64 let mora imeti zaposlitev; 3% BDP EU je treba nameniti raziskavam in razvoju; Cilje 20/20/20 ne področju podnebja in energetike je treba doseči (- 20 emisije, +20 obnovljivi viri, + 20 učinkovitost porabe) Delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10%, vsaj 40% mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje; Revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot zdaj.

Ali večji dobički zagotavljajo vlaganje v razvoj?