Mediteran kot stratekovarnostni dejavnik faktor 1 Izhodino gradivo

Mediteran kot strateško-varnostni dejavnik (faktor) 1

Izhodiščno gradivo: • gradivo z mednarodne konference, ki sta jo ob udeležbi izvedencev iz celotnega Mediterana v Firencah, oktobra 1998. leta – pod vodstvom polkovnika US Army Larryja Wortzela organizirala Strategic Studies Institute (SSI) in Pepperdine University, z naslovom: • “Mediterranean Security in the Coming Millenium” • Kegley, Blanton: World Politics 2012/2013 – Trends and Transformation 2

Teze: • 1. definicija (gravitacijske cone) Mediterana (Sredozemlja) kot podsistema svetovnega oceana in robnega morja Atlantskega oceana • 2. Sredozemsko morje in Jadransko morje • 3. definicija mediteranskega strateškovarnostnega dejavnika (faktorja) • 4. potencialna, “speča” in aktivna žarišča varnostnih tveganj v bazenu Mediterana – razlivanje groženj iz “failing states”, “failed states” ter bankrotiranih držav? 3

Definicija Mediterana (Sredozemlja) • • definicija Mediterana - zgodovinska kategorija, ki je odvisna od razmerja sil v najožjem pomenu besede Mediteran = “ medcelinsko“ Sredozemsko morje in vse države okoli njega…. ” – medcelinski kontaktni prostor v (naj)širšem pomenu besede vključuje Rimland - poleg Sredozemskega morja celotno gravitacijsko cono, ki je povezana z njim (8, 5 milijonov km 2, kar je cca 3 krat več od površine morja – 2, 965900 km 2!) – 427 M prebivalcev – Sredozemsko morje kot jezero „svetovnega otoka“ (“World Island” = Azija, Evropa, Afrika) v širšem pomenu besede vključuje 37 držav, in to: evropske države (Šp, Fr, Mo, It, Mal, Sl, Hr, Bi. H, Čg, Al, Mak? Srb? , Kos ? , Gr, azijske države (Tu, Cip, Si, Lib, Iz, Pal) in afriške države (Eg, Lib, Tun, Alž, Maroko) črnomorske države (Bol, Rom, Mol, Ukr, RF, Gruzija – Azer - BTC in Arm) in rdečemorske države (Sud, Som, Er, Jemen) ali sta UK in ZDA sredozemski državi (flote), ali sta Portugalska in Jordan sredozemski državi, ali je EU tudi sredozemska ? minimalna, srednja in maksimalna inačica Mediterana splošna značilnost: velika kontrastnost in heterogenost – ekstremne razlike v stopnji razvitosti, kulturi in bogastvu prebivalstva mediteranskih držav – “zibelka (Huntingtonove) vojne civilizacij” ? • severni lok (PIGS – bankrotirane in bankrotirajoče države ? ) in južni krizni lok “failing states” (arc of crisis) • Mediteran – „počeni globalizacijski člen” ali „lepilo“ ? 4

Tranzicija v blaginji in ekonomski moči v tretjem mileniju (GDP ppp v trilijonih $, vrednost $ v 2009. letu) • 2009 • • • rang 1. ZDA 2. LRK 3. Jap. 4. Indija 5. Nemčija 6. Rusija 7. UK 8. Francija 9. Brazilija 10. Italija • 2050 GDP ppp • rang 14, 256 • LRK 8, 888 • Indija 4, 138 • ZDA 3, 752 • Brazil 2, 984 • Jap. 2, 667 • Rusija 2, 257 • Mehika 2, 172 • Indonezija 2, 050 • Nemčija 1, 922 • UK Rest against the West ? - projekcija GDP ppp 59, 475 43, 180 37, 876 9, 762 7, 764 7, 559 6, 682 6, 205 5, 507 5, 628 5

Distribucija vojaških izdatkov po celinah (WME 1. 624, 6 milijard $) večji vojaški izdatki – večja varnost ? Stabilnost svetovnih vojaških izdatkov – v evropskem Natu upad za 50 milijard – le ZDA, UK in Grčija se držijo norme 2% GDP Azija z Oceanijo in srednji Vzhod porabijo več od Evrope 6

DISTRIBUCIJA VOJAŠKIH IZDATKOV PO CELINAH V 2012. LETU 15 DRŽAV PORABI v 2012. letu ZA VOJSKO 4/5 OD CELOTNIH svetovnih VOJAŠKIH IZDATKOV Severna Amerika in zahodna Evropa = cca 60% svetovnih vojaških izdatkov 7

Rang lista vojaških izdatkov v 2013. letu (109 $) • • • država ZDA LRK RF UK Jap. Fran. S. A. Nem. Ital. vojaški izdatki PPP WDE = 1562, 3 (1753) 682 (43% WDE in 63% Nata) - NATO cca 2/3 WDE 228 93, 7 % GDP v 2005/20120. letu izdatki v 57, 5 milijardah 50, 1 $ 44, 7 58, 8 40, 4 število 28, 5 vojakov 8

Vojaško - geografska struktura • Mediteran – kopensko-pomorsko-zračno vojskovališče z globokim zajedanjem morja v kopno in z razčlenjeno obalo: • zahodni del 821600 km 2 • vzhodni del: 2144300 km 2 • obalna črta: 38549 km (1/3 otoki) • robna oz. ozka morja (narrow seas) : 18 operacijskih con bojevališč • ozka grla: Gibraltarska vrata, Sicilija-Tunis, Suez, Bosfor. Dardanele • baze in oporišča: otoki (Baleari, Korzika, Sardinija, Sicilija, Malta, Kreta, Ciper) in polotoki (Pirinejski, Apeninski, Balkan, Mala Azija, v robnih morjih - Krim, Istra) • longitudinalna strateška smer in transverzalne operativnostrateške smeri, ki vodijo v robna morja • pomen Mediterana je bil vedno odvisen od strateških interesov mediteranskih držav in globalnega razmerja sil • obrambni izdatki Nata – 2/3 svetovnih izdatkov 9

Novi pristopi k (re)definiranju ? • med dvema svetovnima vojnama “evropsko jezero” – mare nostrum – narrow sea • po II. SV – “ameriško jezero” in pod vplivom kopnega južno krilo Evrope - JEV • po hladni vojni širjenje Nata proti vzhodu - finis ideologiae - vpliv geo-ekonomike in geopolitične doktrine na novo (re)definiranje • “evro – severno-afriško - zahodno-azijski prostor” v luči globalizacije – prostor integracije in (ali) konfliktov (Huntington) BME, MENA, NAWA - суперрегион Большого Средиземноморья 10 - Euro-Mediterranean region

11

Nova vloga Mediterana ? • prizorišče globalizacije ali (in) vojskovališče GWOT ? • stični prostor Nata, EU, BRICS, SCO, TIMBI in islamskega (arabskega) sveta • pregradni položaj manevrske komponente globalne proti-balistične obrambe • vir novih vrst energije – globalni vir solarne obnovljive energije • vir energije z morskega dna – plin + nafta • žarišče novih vojn globalna horizontalna iradijacija 2100 KW/m 2 12

Oceani in morja • 71% površine celotne planete Zemlje • 46000 ladij + 4000 luk – svetovni transportni sistem • 50% svetovnega prebivalstva živi do 80 km od obal – 80% držav niso land-locked – 125 mest z več kot 106 prebivalcev je do 485 km od obale • leta 2030 – bo živelo 75% prebivalstva do 80 km od obal • 16% živalskih beljakovin, ki jih porabi človeštvo, je iz morja – ulov ribe 1961 – 40. 106 ton, 2000 – 120. 106 ton (30% za prehrano živali) 2010 – 90. 106 ton + 55. 106 ton v ribnikih • Atlantski ocean = 27% površine svetovnega oceana – 111. 866 km obale – 230. 000 živ. vrst • 30% nafte in plina se črpa z oceanskega dna- rude (nekoč le sol) ? • 2000. leta - letno flota 800. 106 dwt (14 let) prepelje 5, 88. 109 ton - od tega 2, 15. 109 ton nafta, 2. 109 ton – rude, oglje, žito; 4. 106 TEU 13

Sredozemsko morje in Jadransko morje • Sredozemsko morje ima 18 robnih morij (“bojevališč”) • 2. 900. 000 km 2 - dnevno: 2000 trajektov, 3500 tovornih ladij, 300 tankerjev- 8. 106 bpd na morju – letno: 1/3 svet. prometa • – Jadran – 135250 km 2 • povprečna globina 1500 m (max 5267 m) – močna evaporacija • Sardinija in Sicilija sta večji od Slovenije • 180 platform za črpanje plina z morskega dna v Italiji • pretok robe: letno 220. 000 ladij in plovil > 100 ton (1/3 svetovnega prometa!) – letno 370. 106 ton nafte – vsak dan 250 -300 tankerjev – letno izlitje nafte do 150. 000 ton • 65% vrst rib ogroženih zaradi izlova – svetovni ulov 90 milijonov ton/letno - hrvaški ulov v Jadranu do 44000 ton/letno • tovori - (15 – 17). 106 ton letno prek luke Koper / tankerji / križarke • slovenskih plovil cca 1000 BRT – 343 BRT nad 18 m - SPP 14

Strateške funkcije v grand-strategiji: • v miru ? • splet SLOC (rute + luke + skladišča): tranzit + kabotaža + izvoz + uvoz • industr. – ladjedelništvo, brodarstvo, pomorstvo • naravni viri – hrana + energenti + rude • turizem, šport • meteor. • “ekol. filter” • seizm. cona • stik kultur – pom. arheol. • objekt znanstvenega preučevanja • cona akcij mednarod. kriminala • v krizah in vojni ? • bazijsko temeljišče flot in manevrskih sil i njihov manevrski prostor • cona fleet in being diplomacija topnjač ? • prostor infiltracije - SW • morje vs kopno in obratno • vojskovališče – sistem bojevališč – sistemi bojišč, vključno s sistemom operacijskih smeri • primorsko krilo kopenskih vojsk • cona OOTW, RPV …. . • tranzitna cona za prelet 15 triade (ICBM, SLBM, BA)

Ribolov in turizem • rast svetovnega ulova od 1950. leta do 2010. leta - od 20 na 90 milijonov ton + v ribnikih 55. 106 ton – promet 150. 109 $ • v EU upad ulova s 718. 000 ton – 1995. leta na 563. 000 ton v 2006. letu – ulov medit. držav 1, 5 M/letno • svetovni rekorder LRK s 17. 000 ton/leto, Peru 10, 7, Japonska 5, ZDA 4, 7 • italijanski letni ulov 300. 000 ton, od tega cca 60% v Jadranu (560 kočaric in 100 plavajočih mrež) • Hrvaška letno 34500 ton + marikultura 9500 ton – 60 koč + 100 plavajočih mrež • Slovenija 931 ton/letno poraba letno 10 kg rib/prebivalca, Hrv – 8; Italija 25; Evropa 25 • turizem – 220 M turistov/letno v bazenu Mediterana 16

Vojaško - strateški pomen Mediterana • temeljišče s katerega se izvaja nadzor (projicira silo) nad celotno gravitacijsko cono Sredozemlja – angl. Rimlandom, ki vključuje južno Evropo (z Balkanom), severno Afriko, Srednji vzhod, črnomorsko primorje, Kavkaz in pomorsko-zračne komunikacije, ki povezujejo bazen Indijskega oceana z Atlantikom • stalnica: dominacija Nata – stalna prisotnost bojnih flot in razvit sistem baziranja pomorsko-zračnih sil v Mediteranu (Gibraltar, Malta, Pirej, Kreta, Ciper, Latakia) • med hladno vojno: sistem baziranja Nata vs VP – novo – stagnacija obrambnih izdatkov Nata na severu + prestrukturiranje obrambe – rast obrambnih izdatkov držav na jugu (G, T, Izrael, arabske države) – VL – MRBM – RPV - ORB + MP • Mediteran kot položaj globalne PRO (nova Triada) 17

Varnost ? • • • globalizacijski trend - “securitization of grand-strategy” ? varnost kot organizacija varnost kot funkcija varnost kot percepcija varnost kot stanje odsotnosti dejanskih ali potencialnih groženj vrednotam, ki ga občuti (posameznik, skupina, množica ali) država oz. koalicija, pri svojem delovanju in razvoju – vrste varnosti ? varnost kot stopnja zaščite od groženj varnost torej vsebuje oceno grožnje in oceno ranljivosti grožnja je objektivni dejavnik ocena oz. presoja grožnje (“metrologija strahu”) je subjektivni dejavnik = strah da bodo vrednote napadene odkrite in maskirane (skrite) grožnje – občutljivost na grožnje (izkušnje, zgodovina – Kuba 1898… Irak+WMD) pri presoji oz. oceni so vedno možne napake odzivi na grožnjo niso pri vseh vedno enaki – N-S, S-N, S-S primeri: sporazum Ribbentrop – Molotov 1939. leta in “nenadni” napad Nemčije na SZ 1941. leta, Pearl Harbor 1941 18

Trend širjenja in poglabljanja varnosti po hladni vojni • politična: mednarodna, koalicijska, državna, nacionalna (homeland), javna, osebna - vrednote • vojaška in notranja • ekonomska • monetarna: finančna • fizična: prometna (kopno, morje, reke, zrak), prehrambena, infrastrukturna (zveze, pošta, šolska, zdravstvena), okoljska – naravni viri (ekološka) • informacijska (programska, podatkovna, zveze, kibernetska –cyber-security) 19

Varnost v Mediteranu po hladni vojni – razlike v konceptih sever-jug, vzhod-zahod • v južni Evropi so v ospredju: • prometna (pomorska in zračna) varnost • ekonomska varnost • energetska varnost • informacijska varnost • varnost naravnih virov – voda, hrana, zrak • varnost okolja • varnost od delovanja mednarodnega kriminala (ilegalne migracije, pranje denarja, korupcija, tihotapljenje droge, orožja, ljudi, trgovina z organi, belim blagom) • vs terorizem, WMD • ABMD • “sanacija Balkana” • v vzhodnem Mediteranu so v ospredju: • militarizacija • grško-turška nasprotja • nestabilne notranje razmere po arabski pomladi • WMD – Izrael, Iran, Sirija • islamski ekstremizem • oboroženi spopadi, ki se razlivajo v okolje • sunitsko-šiitska nasprotja • izraelsko-arabska nasprotja • kurdski problem • palestinski problem • sirijski problem • problemi oskrbe z vodo • kavkaški problem 20

Pogledi na varnost v Mediteranu strateška pat-pozicija v Siriji kot pat med špansko državljansko vojno ali pat v Bi. H do 1995. leta ? • primer “failing state” - vojna v Siriji : • za Turčijo (kurdsko vprašanje), S. Arabijo in GCC je največja grožnja sirijski režim, ki se ga mora odstraniti in zato podpirajo vstajnike • Egipt, Jordan, AL so za sporazumno rešitev vstajnikov in režima • Hezbolah podpira sirijski režim Hamas ? PLO ? • Libanon - nevtralen • Izrael in Nato izpostavljajo strah od uporabe sirijskega WMD – PRO in preventivni udari po infrastrukturi • RF, LRK in Iran podpirajo sirijski režim – zahod vstajnike • strah od prevlade islamskih ekstremistov blokira vse tiste, ki so v Libiji podprli mednarodni vojaški poseg v imenu R 2 P • OZN = Liga narodov ? “preprečiti ali (samo) omiliti pekel” ? • rizik eskalacije med jedrskimi silami ? 21

Strateško-varnostni faktor • strateški vitalni interesi in njihovo ogrožanje • grožnja (angl. threat) – obstoj sile • grožnja + izražena pripravljenost za uporabo sile = nevarnost (angl. danger) • štirje faktorji strategije: nasprotnikove sile, lastne sile, prostor in čas kot trajanje ter čas kot astronomsko - meteorološki pojav • prostor Mediterana kot strateškovarnostni faktor - omogoča uporabo lastnih sil in zmogljivosti, in hkrati odpira pot grožnjam in tveganjem, ki jih lahko izrabi nasprotnik 22

Revizija percepcije groženj po hladni vojni (1999. leta) – “new global chaos” ( Brzezinski ) • • • mednarodni terorizem 80% uporaba SW in BW 75% nove jedrske države 73% epidemije 71% rast moči LRK 57% imigracija 55% svetovna kriza ? ? ? migracije ? ? okolje in naravni viri ? ? zloraba novih tehnologij ? demograf. ? ? ? klimat. spremembe ? • rast Japonske 45% • trenja z ekon. šibkimi državami 40% • islamski fundamentalizem 38% • vzpon Rusije 35% • region. konflikti 34% • krepitev Evrope 24% mednarodni kriminal (droga, čl. organi, belo blago, orožje, avt. pravice ? kršenje čl. pravic 23

Mediteransko neravnotežje po hladni vojni – pogled z juga • “tri mediteranska temeljna (vira) neravnotežja” (Bagdagul Ormanči): • demografsko (do 2025. leta v S. Afriki rast 2 -3% - 260 M, EU – ima cca 300 M - imigranti) • ekonomsko (PIGS - Italija, Francija – 7 -8 krat večji GDP od Maroka, Egipta, Libije) – odvisnost EU od energentov • gospodarski in politični vzpon Turčije • socio-kulturno • vojaško: WMD – Izrael – JO, CW – Sir, Eg, Lib - Iran • Huntingtonova paradigma za “vojno (treh) civilizacij”: krščanska civilizacija (katoliška, protestantska, pravoslavna), islamska (šiiti vs suniti, judovska • globalisti vs anti-globalisti 24

Potencialna, “speča” in aktivna žarišča spopadov • • • • 1) Gibraltar – Španija - UK 2) Španija – Baski, Katalonija 3) albansko regionalno vprašanje ? 4) Moldova – Transdnjester ? 5) Krim – Ukrajina - RF 6) Gruzija – Osetija, Abhazija ? 7) Čečenija-Dagestan - Ingušetija 8) Nagorni Karabah ? 9) kurdsko vprašanje – 40 M 10) vojna v Siriji + Iran WMD 11) Izrael + WMD– Hezbolah – PLO – Hamas 12) suniti vs šiiti v Iraku 13) Jemen transnacionalne 14) Bahrein grožnje 15) Somalija • 16) piraterija v Indijskem oceanu- Bab el Mandeb Hormuz • 17) Sudan ? • 18) nedokončane “revolucije” v Egiptu in Tunisu • 19) nedokončana “revolucija” v Libiji (Kirenajka, Tripolitanija in Fezan) • 20) Alžir • 21) Čad • 22) Maroko • 23) Mavritanija - Polisario • 24) delitev EEZ v vzhodnem Mediteranu • 25) vodni spori- Evfrat, Nil, 25 Jordan

Nevojaške komponente varnosti • grožnja ilegalne imigracija iz razpadajočih držav • širjenje dejavnosti mednarodne mafije • mednarodni terorizem – JBK - orožje • tehnogene katastrofe – akcidenti v lukah in na morju, podvodna eksploatacija energentov, naftovodi • klimatske spremembe in njihove posledice (suše, širjenje puščav, požari, epidemije lakote, problemi oskrbe z vodo) • uničevanje naravnih virov – izlov ribe • onesnaževanje okolja (obale, morje, zrak) • epidemije bolezni • razmejitveni spori v 26 zvezi EEZ

Primer spornih rajonov EEZ 27

Sporni rajon otoka Kastelorizo – grško-turški spor otok s površino 5 kv. milj, oddaljen le 1 miljo od Turčije - ima približno 500 prebivalcev ; leži med Ciprom in Rodosom – na zgornji sliki je razmejitev EEZ po grški inačici, na spodnji po turški 28

Turška cona strateških interesov 29

Italijanska plinska polja na Jadranu 30

• Hrvaška polja Italija izkorišča 180 vrtin, Hrvaška 15 – ostali ? 31

Dejanski in maskirani motivi za mednarodno vojaško posredovanje ? Kaj ima prednost ? • GWOT in R 2 P – • zagotavljanje energetske, spoštovanja človeških informacijske, pravic in svoboščin: okoljske, vodne, • ruski poseg v Gruziji ? prehranske, • poseg Nata v Libiji ? v zdravstvene in prometne varnosti Bi. H ? v ZRJ in na Kosovu? • likvidacija grožnje od WMD 32

Mediteranski akterji varnosti Union pour la Mediterranee (2008) Evropska unija (27 držav) druge članice stik Nata (28 držav), ODKB (7 držav), AL – 22 držav, AU - 54 držav, Organisation of Islamic Cooperation 56 držav 33