foto M Kristjan Dvoivke Krajinskega parka Goriko Zelena

foto: M. Kristjan Dvoživke Krajinskega parka Goričko Zelena rega

? Krajinski park je območje z dolgotrajnim prepletom človeka z naravo in ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Krajinski park Goričko je potrdila vlada Republike Slovenije, 9. oktobra 2003.

KRAJINSKI PARKI V SLOVENIJI Najmlajše in drugo največje zavarovano območje. Goričko v Sloveniji • 11 občin • 90 vasi • 23, 000 ljudi • 462 km 2

POSAMEZNE KMETIJE GOZDOVI VINOGRADI SADOVNJAKI NJIVE IN POLJA TRAVNIKI NASELJA foto: J. Pojbič

ŠE DANES SE TU SKRIVAJO ŠTEVILNI ZAKLADI NARAVE. Na Goričkem prebiva kar petnajst do devetnajst vrst dvoživk. foto: S. Dešnik

Dvoživke: foto: M. Kristjan Navadna krastača • Del leta preživijo v vodi, del pa na kopnem; • Telesna temperatura je popolnoma odvisna od temperature okolja; • Imajo tanko in golo kožo brez lusk, s številnimi sluznimi in strupnimi žlezami.

Nekoč: manjše stoječe vode , počasni potoki, njihovi mrtvi rokavi, močvirni in poplavni travniki Intenzivna kmetijska raba, regulacija potokov, melioracije, . . Danes: mlake, ki jih je ustvaril človek predvsem za svoje potrebe

VIDEZ Oči, ki so zavarovane s posebno mrenoŽMURKA Dva para okončin Kratka hrbtenica Nežna vlažna koža bobnič foto: G. Planinc Hribski urh Plavalna kožica med prsti zadnjih okončin

Živalske vrste - ptice Ø Veliki skovik Otus scops Ø Hribski škrjanec Lullula arborea Ø Prepelica Coturnix coturnix Ø Bela štorklja Ciconia ciconia Ø Črna štorklja Ciconia nigra Ø Sršenar Pernis apivorus Ø Pivka Apis pernivorus srakoper Lanius ZaØ očmi. Rjavi sta v koži dve nabreklini, na katerihcolluri lahko vidiš drobne luknjice, to so izvodila strupnih žlez. Strup človeku ni nevaren, lahko pa je neprijeten, če si ga nanesemo v usta ali oči.

Tako se lahko hitro skrijemo pred sovražnikom. Dvoživke imamo močno sposobnost spreminjanja barve kože. Povzročitelji spremembe barve so: lakota, razburjenje, bolezen, mraz, vlaga, suša, … foto: M. Kristjan Zelena krastača

Dvoživke se v Krajinskem parku Goričko razlikujemo. REPATE DVOŽIVKE • • • rep kratke in čokate noge notranja oploditev mocerad. jpg BREZREPE DVOŽIVKE • • • brez repa dolge zadnje noge zunanja oploditev davorintome. si

Dihanje: • sprva dihajo s škrgami, • odrasle dihajo s preprostimi pljuči in deloma tudi skozi kožo, ki mora biti vlažna.

Razmnoževanje: foto: M. Kristjan Navadna krastača q Večina dvoživk se razmnožuje spomladi ali zgodaj poleti. q Najzgodnejše vrste iz zimskega mirovanja predrami že prvo deževje po krajšem toplem obdobju, ponavadi že konec februarja. q Takrat se prikažejo iz svojih skrivališč pod zemljo, strohnelim lesom ali kamni, prilezejo iz blata na dnu mlak in se namenijo proti mrestiščom.

Potencialna mrestišča dvoživk v Krajinskem parku Goričko

Do mrestišč prvi prispejo samci, ki nato s svatbenimi napevi vabijo samice. Zračne vreče Oglašajo se tudi samice, vendar zares pojemo samci. www 2. arnes. si

Za brezrepe dvoživke je značilna zunanja oploditev, pri repatih dvoživkah pa je oploditev notranja, v telesu samice. V obdobju parjenja samec prime samico v tesen paritveni objem. Samcu se ob svatovanju pojavi oprijemalni žulj. 24 ur. com

Mrestišča so v stoječih in počasi tekočih vodah, kjer se dvoživke parijo in odlagajo jajčeca ali ličinke. Razdalje, ki jo prehodijo med kopenskimi in vodnimi bivališči se razlikujejo. mrest Iz jajc se v nekaj dneh izležejo ličinke. Sposobne so živeti na kopnem, razvijejo se jim okončine in pljuča. . paglavci Ličinke se po nekaj tednih ali mesecih bivanja v vodi preobrazijo v odrasle živali.

Preobražene dvoživke smo mesojede, hranimo se z vsem, kar je dovolj majhno in se premika. foto: M. Kristjan Na kopnem z žuželkami, polži, deževniki, v vodi pa z vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, pa tudi z mrestom in manjšimi dvoživkami in mladicami rib. Zelena krastača

Živalske vrste - ptice Ø Veliki skovik Otus scops Ø Hribski škrjanec Lullula arborea Ø Prepelica Coturnix coturnix Ø Bela štorklja Ciconia ciconia Ø Črna štorklja Ciconia nigra Ø Sršenar Pernis apivorus Ø Pivka Apis pernivorus Ø žabe Rjavi srakoper Lanius colluri V ustih nimamo zob in čeljusti ne zapirajo močne mišice, zato se ne moremo braniti z ugrizom. Usta odpremo le za zelo kratek čas, ko požremo plen, kajti z odprtimi usti ne moremo dihati.

foto: A. Jagodnik Odrasle dvoživke se po parjenju in odlaganju mrestov napotijo nazaj na kopno, v poletna bivališča, kjer preživijo preostali aktivni del leta.

foto: B. Kumer Na kopnem se hranijo in kopičijo zaloge energije za prihajajočo zimo. Jeseni se odpravijo v zimska bivališča, kjer v otrplem stanju preživijo zimske mesece.

Najbolj pogoste dvoživke Krajinskega parka Goričko so: ROSNICA NAVADNA KRASTAČA HRIBSKI URH ZELENA ŽABA

Hitro reagiramo na spremembe v okolju, zato smo pomembni pokazatelji stanja okolja. . Vzroki za ogroženost: • nenadzorovana urbanizacija, • ceste in promet, • zasipavanje in izsuševanje mokrišč, • regulacije vodotokov, • čiščenje in izsekavanje vegetacije na bregovih, • uničevanje kopenskih življenjskih prostorov s sečnjo gozdov, • spremembe v kmetijstvu, • onesnaževanje vode, • vnos tujerodnih živalskih vrst v vode, • …