doc dr Domen Kuar SLIKARSKA IN ARHITEKTNA PERSPEKTIVA

doc. dr. Domen Kušar SLIKARSKA IN ARHITEKTNA PERSPEKTIVA Ljubljana, maj 2011

Elementi perspektive Π - projekcijska ravnina Π Π - ubežna ravnina d Φ - glavna horizontalna ravnina Γ – osnovna ravnina Φ O – projekcijsko središče Π h GT GT – glavna točka d d– distanca (distančna krožnica) O h – horizont o – osnovnica u – ubežna os Γ o u

SHEMA KONSTRUKCIJE ARHITEKTNE PERSPEKTIVE

KONSTRUKCIJA ARHITEKTNE PERSPEKTIVE V arhitektni perspektivi nariši iz projekcijskega izhodišča O (x, y, z) na projekcijsko ravnino Π (x, y, z) točko A (x, y, z)! d Π’’ O’’ GT’’ D 1 Ac’’ GT D 2 h Ac A’’ x 12 o A’ GT’ Ac’ O’ Π’

RISANJE SLIKARSKE PERSPEKTIVE Nina Cestnik doc. dr. Domen Kušar Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo 2011

KONSTRUKCIJA SLIKARSKE PERSPEKTIVE Nariši v nevezani slikarski perspektivi na projekcijsko ravnino π 3 enote visoko pravilno 4 -strano votlo prizmo s središčem v točki S, ki je oddaljeno 3 enote levo od glavne točke in 4 enote za risalno ravnino. Prizma se z navpičnim robom a, ki je na koncu diagonale prizme, pravokotne na risalno ravnino, dotika ravnine π. Iz središča prizme se dviga vertikala visoka 7 enot. Distanca je 5 enot, višina horizonta pa 4 enote.

horizont osnovnica V nalogi imamo podatek, da je višina horizonta 4 enote, zato ga narišemo 4 enote nad osnovnico.

Na horizontu si poljubno izberemo glavno točko.

Narišemo krožnico, distanco, s središčem v glavni točki in polmerom po podatkih, 5 enot.

Kjer krožnica seka horizont, dobimo distančni točki D 1 in D 2.

V podatkih imamo tudi podano središče, oddaljeno 3 enote levo od glavne točke in 4 enote od risalne ravnine.

Prizma se z navpičnim robom a dotika risalne ravnine. Narišemo še ostale robove prizme.

Ker sta stranici DA in AB pod kotom 45° na osnovnico, imata stranici v perspektivi bežišči v distančnih točkah.

Da dobimo ostale točke, prizme v perspektivi, točko v tlorisu povežemo z (0).

Točko B v perspektivi, lahko dobimo tudi s pomočjo nove premice nosilke, pravokotne na risalno ravnino. Premica nosilka ima bežišče v Gt!

Višino za točke, katere ležijo na osnovnici nanesemo po podatkih.

Ostale višine v perspektivi pa dobimo s pomočjo vzporednic, dvignjenih za določeno višino. Bežišča vzporednic so v isti točki!