UNE STRATEGIJE REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA Nataa Mari prof

UČNE STRATEGIJE: REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA Nataša Marčič, prof. geografije, I. gimnazija v Celju Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

KRIZNA ŽARIŠČA V AZIJI • • • UČNI SKLOP: AZIJA UČNE OBLIKE: frontalna, skupinska METODE DELA: razgovor, razlaga, demonstracija, analiza • ČAS: 3 šolske ure

CILJI (iz UN) Dijaki: • navedejo osnovne prebivalstvene značilnosti Azije, • predstavijo probleme veroizpovedi, • raziščejo pomen nafte za razvoj gospodarstva držav, • družbena dogajanja povežejo s procesi osamosvajanja in s primeri regionalnega povezovanja ter ocenijo vpliv velikih sil na nekatere konflikte.

PRIČAKOVANI DOSEŽKI/REZULTATI: o o o Zmožnost dijakov za kritično presojo vzrokov za nastanek kriznih žarišč ter njihovega vpliva na življenje prebivalcev tega območja in celotnega sveta s pomočjo: ogleda in kritične analize intervjuja s Karmen Švegl (Odmevi), zbiranja in razlage (analize) časopisnih člankov, uporabe strokovne literature izdelave in predstavitve plakatov poročila - eseja

PREDPRIPRAVA: ogled intervjuja na TV in analiza prispevka , zbiranje časopisnih člankov POTEK UČNE URE: skupinsko delo, poročanje UTRJEVANJE: esej

Skupinsko delo 1. -3. skupina: IRAK 4. -6. skupina: IZRAEL 7. -9. skupina: AFGANISTAN 1. , 4. , 7. skupina: OSEBNE IZKAZNICE DRŽAV 2. , 5. , 8. skupina: VZROKI IN POSLEDICE KRIZ 3. , 6. , 9. skupina: ANALIZA IN PREDSTAVITEV AKTUALNIH ČASOPISNIH ČLANKOV Skupna izdelava 3 plakatov (IRAK; IZRAEL; AFGANISTAN) Predstavitev. Utrjevanje: Napišejo esej o enem dnevu v življenju žensk v teh državah.

Življenje v Afriki Bo iri Nem Re vš lez ni Begunci čin a Vojne La ko t Smr ta

PRIMER TIMSKEGA POUČEVANJA MED GEOGRAFIJO IN BIOLOGIJO • Učni sklop: AFRIKA • Učni problem: SUŠE IN BOLEZNI V AFRIKI • Oblika timskega poučevanja (TP) tipa A: TP suportivno (podporno), TP alternacijsko (izmenjalno) • Kurikularna povezava: večpredmetna, interdisciplinarna, horizontalna, delna • Tip učne ure: ura obravnavanja in usvajanja nove snovi • Učne oblike: skupinska, frontalna • Učne metode: razgovor, razlaga, demonstracija, analiza, delo z viri in učnimi listi, sodelovalno učenje, govorni nastop

TEMATSKI CILJI (iz UN). Dijaki: • vrednotijo vzroke in posledice sodobnih demografskih gibanj, • naštejejo tipične bolezni v Afriki in jih povežejo z geografskimi značilnostmi, • preučijo primer posega človeka v ekosistem in vrednotijo posledice, • predlagajo načrt ukrepov za zmanjšanje lakote in preprečevanje nalezljivih bolezni v Afriki, • z uporabo medmrežja raziščejo primere kužnih bolezni v posameznih regijah tropske Afrike.

PRIČAKOVANI DOSEŽKI DIJAKA/EVIDENCE: GEOGRAFIJA Dijaki: • razumejo vzroke in posledice bolezni in suš v Afriki • poznajo prostorsko razširjenost posameznih bolezni in njihove povzročitelje • naučijo se ravnanja v primeru okužbe • izdelajo PP predstavitev in delovne liste za sošolce • izdelajo prospekt za varnejšo pot v Afriko • napišejo poročilo in esej BIOLOGIJA Dijaki: • poznajo povzročitelje bolezni, • razložijo razvojne kroge, • opišejo način delovanja povzročitelja in vektorje, možnosti preprečevanja bolezni, • znajo povzročitelje uvrstiti v sistem

POTEK UČNEGA PROCESA UVOD • NAVODILA ZA DELO PRI GEOGRAFIJI IN BIOLOGIJI • DELITEV V SKUPINE • DELO DOMA DELO V ŠOLI • PREDSTAVITVE V OBLIKI PP (TIMSKI POUK) • DIJAKI RAZLAGAJO, SODELUJEJO, ZAPISUJEJO ZAKLJUČEK • UTRJEVANJE: KRIŽANKA • ESEJ: UBIJAJO BOLJ KOT KROGLE (SUŠE IN BOLEZNI V AFRIKI) • UREDITEV ZAPISKOV • SAMOOCENITEV S POMOČJO OCENJEVALNE SHEME

SKUPINSKO DELO DOMA VZROKI IN POSLEDICE SUŠ, LAKOTA VLOGA ČLOVEKOLJUBNIH ORGANIZACIJ AIDS IN HEPATITIS EBOLA BILHARCIOZA MALARIJA SPALNA BOLEZEN

Vzroki za bolezni v Afriki: ·Toplo, vlažno tropsko podnebje ·Pomanjkanje pitne vode in hrane ·Slabe socialne razmere (nečistoča) ·Pomanjkljiva zdravstvena oskrba ·Prenaseljena velemesta in revno podeželje Bolezni, ki se prenašajo s piki insektov: · · Malarija Rumena mrzlica Spalna bolezen (muha cc) Rečna slepota (muha ® filarija) ZAŠČITA: Svetla obleka Uporaba repelentov Mreže proti komarjem Cepljenje, antimalariki. . . Bolezni, ki se prenašajo kapljično: · Hepatitis A · Tifus · Kolera Primerjava razširjenosti hepatitisa A (zgoraj) in hepatitisa B (spodaj) Redno umivanje rok Pitje čiste! vode » Skuhaj, speci, olupi ali NE JEJ! « · Tuberkuloza ® kihanje, kašljanje(Izogibamo se prenatrpanih in slabo zračenih prostorov) · Ebola ® prenos preko vseh telesnih tekočin · Meningokokni meningitis ® cepljenje Bolezni, ki se prenašajo s krvjo in nezaščitenimi spolnimi odnosi: · Hepatitis B · Aids ZAŠČITA: - Stalni partner, pravilna uporaba zaščite (kondomi) - Izogibanje stiku s telesnimi tekočinami drugih - Uporaba sterilnih igel - Testiranje po tveganem vedenju Pogostost virusa HIV pri odraslih Razširjenost malarije, najpogostejše tropske bolezni

Kam grem? Priporočila za varno uživanje hrane in vode . Potnik naj se izogne uživanju potencialno onesanežene hrane ali vode. . Potnik naj se izogiba stiku s potencialno onesnaženimi kopalnimi vodami. . Potnik mora znati ukrepati ob pojavu potovalne driske ali bruhanja in poznati navodila za samozdravljenje. Cepljenja 1. OBVEZNA CEPLJENJA *rumena mrzlica *meningokokni meningitis 2. RUTINSKA CEPLJENJA V SLO proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in bakteriji Haemophillus influenzae B (DTP-Hib), otroški paralizi, ošpicammumpsu-rdečkam (MMR) in hepatitisu B. 3. PRIPOROČENA CEPLJENJA *Hepatitis B *Tifus *Steklina Kaj bom počel? ·Osnovna sredstva za nego telesa (milo, zobna ščetka in pasta, čistilni robčki. . . ). ·Sredstva, ki nas varujejo pred piki mrčesa (repelenti) in sončnnimi opeklinami (sončne kreme in očala). ·Potovalna lekarna s setom za prvo pomoč: termometer, škarjice, nekaj povojev, obliži, nekaj sterilnih gaz, sredstvo proti bolečinam in povišani telesni temperaturi, sredstvo proti alergiji, Nelit (za nadomeščanje tekočine in soli), antibiotik po izboru, antiperistaltično zdravilo (loperamid – Seldiar), druga zdravila po navodilu izbranega zdravnika, razkužilo. ·Kondomi. Ambulanta za potnike na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, tel. : (01) 586 39 44 Priprava na potovanje v Afriko Kako dolgo bom potoval? Seznam potrebnih dokumentov, zdravil, potrdil, številk! Kaj moram vzeti s seboj?

EVALVACIJA-DIJAKI Plusi: • želijo si še več takšnih ur, • večja povezanost med člani skupine, saj so sodelovali skupaj pri zbiranju, pripravi in izdelavi predstavitev, • samoocenitev, dobre ocene (prav dobro, odlično). Minusi: • za predstavljanje premalo časa, za izdelavo predstavitev pa so porabili veliko časa (1 skupina) • prepodrobne predstavitve.

EVALVACIJA-PROFESORICI: Plusi: • zelo zadovoljni s predstavitvami, • dijaki presegli najina pričakovanja, • večja motiviranost dijakov, • racionalizacija časa. Minus: • prepodrobne in predolge predstavitve.