sociologija Opredelitev sociologije kot znanosti ima predmet preuevanja

sociologija

Opredelitev sociologije kot znanosti - ima predmet preučevanja - metode - že pridobljena znanja (teorije) - proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov, procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega spola… - sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok, izbira zakonskega partnerja) - išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju - raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli - globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi, tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan - raziskovalna distanca

Koristnost socioloških znanj - zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !? ! - boljše razumevanje različnih družbenih položajev (družbene manjšine) in kulturnih razlik - nam pomaga, da se odločimo kar najbolje - aktivno vključevanje v družbeno življenje (vprašanje moči, vpliva – volitve? ) - Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija. . ) - poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v njem

Nastanek sociologije kot znanosti - mlada veda (začetek 19. stol. ) - SPREMEMBE V DRUŽBI a) Revolucija b) zaton fevdalne ureditve c) urbanizacija d) nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina proizvodnje e) pojav delavskega razreda f) Manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti

August Comte in Henri de Saint Simon - prva sociološka teoretika - socialna fizika; A. Comte prvi poimenuje sociologijo - verjameta v družbeni razvoj, napredek - optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje - pomen vrednot – povezuje družbo

A. Comte Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka (otroštvo - mladost - zrelost) - vojno-teološko obdobje - kritično-metafizično - industrijsko - znanstveno

SOCIOLOŠKI PRISTOPI • FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop - povezanost (integracija) družbe - družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih delov ; makrosociološki pristop: pomembni so družbeni procesi, posameznik je vpet vanje - Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj povezani, katere vloge prevzemajo? družbeni sistem se prilagaja okolju, razvoju - družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje, izobr. , nadzor – včasih skupni obredi, religija…) - funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi ima svojo vlogo (revščina, kriminal? ? ? )

Predstavniki funkcionalizma - EMILE DURKHEIM: Vpliv družbe na posameznika: raziskovanje samomorov (stopnja povezanosti, vrednote, norme) - Robert T. MERTON - Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi - politični sistem (vodenje, določanje ciljev) družina (biološka reprodukcija, socializacija) ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba) kulturni sistem (vrednote)

Socialno-konfliktna teorija Karl Marx - družba ni harmonična enota, polno je nasprotij - prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev - določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije - redke dobrine, boj zanje - različni interesi: interes delavstva in interes kapitala (danes tudi medgeneracijski konflikti) - privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje - cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“ - KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja, uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“

- KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja -----------------------------------------Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale institucije z močjo (politika, izobr. , sodstvo. . ) - drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski… -------------------------------------------- neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi - zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja - NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč podrejanje in izkoriščanje - vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in sodelovanje -----------------------------------------vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni negativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“, nadzor nad drugače mislečimi…

Interakcionizem - Interakcija – medsebojni stik - mikrosociološki pristop – v ospredju je posameznik in njegov vsakodnevni odnos in stik z drugimi – tako se gradi družba - metodološki individualizem - ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo, in skladno s tem odreagiramo - Thomasov teorem: ljudi označujemo, če dogodke označimo za možne, so možne tudi posledice – „realnost“ je konstrukt

Glavni predstavniki: Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo tudi svoj razum Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko komunikacije z okoljem Erving Goffman: ljudje v želji po doseganju cilja vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji: obleka, nasmeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanje…)

NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA - različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi vtis - Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni načini, postopki in načela znanstvenega raziskovanja - Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali zgolj delno prisotno

Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni pogoji po: OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte, Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem naravoslovni pristop tudi v soc. ) b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno nevtralno, cilj pa je čim večja objektivnost Upoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne podpirajo naše teze, SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne zakonitosti v procesih PREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do svojih spoznanj

ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri podatki se nam zdijo pomembni? Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom. • sistematičnost

PROCES OBLIKOVANJA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA POZITIVIZEM – tudi sociologija kot znanost naj deluje po principu naravoslovja: s kvantitativno metodo raziskovanja Družbena dejstva je možno obravnavati kot stvari Družbene dejavnike je možno šteti, meriti Obstajajo vzročne zveze med pojavi – sociologija naj jih natančno izmeri in analizira INTERPRETATIVNI PRISTOP Kako si posameznik razlaga procese, dogajanje – kvalitativno – pojasnjevanje dogodkov

E. DURKHEIM 1897 : Samomor: sociološka študija kvantitativno: Statistični podatki iz različnih evr. držav - tu niso pomembni le individualni faktorji – raziskovanje znotraj posameznih družbenih kategorij in skupin; spol, starost, veroizpoved (protestanti), zakonski stan (samski) - pomen integracije v družbi, vključenost, družbena regulacija protestantske družbe

OBLIKOVANJE HIPOTEZ OZ. DOMNEV - red, pravilnosti, zakonitosti, povezanost, vzročnost – to raziskujejo znanosti - HIPOTEZA, DOMNEVA: raziskovalčeva predstava, njegovo videnje procesov, pojavov in predstava, kako so pojavi povezani med seboj Hipoteza je predlog o obstoju, lastnostih ali določeni povezanosti med pojavi in procesi. jasna, preverimo, dokažemo z ustreznimi metodami

SPREMENLJIVKE Posameznike opišemo po: spolu, starosti, izobrazbi, poklicu, dohodku, pripadnosti družbenemu sloju, nacionalnosti, veroizpovedi… SPREMENLJIVKE, VARIABLE (lastnosti, različne vrednosti: ž. ali m. spol…) Težje določljive spremenljivke : kakovost življenja srednješolcev; INDIKATORJI oz. KAZALCI: veliko drugih spremenljivk, ki kažejo na drugo, ki je ne moremo neposredno meriti (npr. dohodek, preživljanje prostega časa, urejenost stanovanja, zdravje, prehrana, socialna mreža, …) Prepletenost družbenih pojavov; Katere spremenljivke bomo vključili, s katerimi indikatorji jih bomo merili?

Vzročno posledično vplivanje Odvisna in neodvisna spremenljivka odvisna s. : predmet raziskovanja, se spreminja, ker nanjo vpliva neodvisna s. , je posledica nečesa neodvisna s: vpliva na odvisno s. , je vzrok nečesa VZROČNO – POSLEDIČNO VPLIVANJE - smer vplivanja položaj družine – uspeh v šoli – dobra služba ? pitje alkohola – prometne nesreče?

KORELACIJA IN VZROČNOST - kako so pojavi, procesi med seboj povezani - vzročno- posledično razmerje - - navidezne zveze (Durkheim; samomori in vloga letnih časov, število gasilcev in velikost požara. . ) - Korelacija; povezanost med pojavi (ne nujno vzročno-posledična)

VZORČENJE POPULACIJA – skupnost (množica) vseh enot pojava, ki nas zanima VZOREC – del populacije, ki nas zanima, na tej osnovi sklepamo na celoto PRAVILA VZORČENJA – reprezentativen vzorec Struktura vzorca se mora ujemati s strukturo populacije - naključni vzorec (vsak 100. ) - srukturirani vzorec (spol, starost, izobr…) - model snežne kepe (vzorec z dodajanjem, posamezniki nas pripeljejo tudi do drugih oseb – zaprte družbene skupine)

Potek, faze raziskovalnega dela - upoštevati moramo načela znanstvenega spoznanja; načrtovanje po stopnjah, fazah DOLOČI PRAVI VRSTNI RED - analiza in interpretacija podatkov – (pazljivo, interpretacije so lahko zelo različne) - opredelitev hipoteze - zbiranje podatkov (gradiva, informacij - uporaba metod) - pregled literature - oblikovanje zaključkov (skladnost s hipotezo) - izbor metod - opredelitev znanstvenega problema – ne preobsežno

VIRI IN NAČIN ZBIRANJA PODATKOV - sekundarni viri: statistika, že zbrani podatki, že opravljene raziskave - vprašanje, če so ti viri sploh uporabni, verodostojni, objektivni, spošni, in ali zaobjemajo (vse) relevantne podatke (npr. statistika o kriminalu, samomorih? ) - - prikazovanje v tabelah, grafih. . - na različne načine - primarni viri: če raziskujemo sami - v znanosti: standardizirani načini zbiranja in obdelave podatkov - Kako brati tabelo? ? ?