Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja Silva Novljan Strokovno sreanje

Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja? Silva Novljan Strokovno srečanje INFORMACIJSKA PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU Ljubljana, ZBDS, 16. junij 2011

NAMEN: Sistemska ureditev Cilj: poznati se, podpirati se, sodelovati • Sprejetje dokumentov, ki omogočajo razvoj knjižnic za razvijanje pismenosti. • Splošno sprejetje strategije uporabe raznolikih virov za samostojno učenje v formalnem izobraževanju. • Spodbujanje raziskovanja pri študentih, vzorčnega dela pedagoškega osebja, samovrednotenja. 2

prostega dostopa do informacij Individualna svoboda “/…/ je odvisna od možnosti, ki so ji na razpolago, in njenih sposobnosti, da med njimi izbere. ” (Miller, 2007, str. 65) 3

Knjižnica kot možnost “. /…/ hoče vzgojiti v mladini samostojno iskanje in raziskovanje, ki vodi v samostojno mišljenje in presojanje. Pomagati mora pri razvoju kritičnih zmožnosti. ” (Pirjevec, 1940, str. 308) 4

Pismenost kot sposobnost “- temeljne zmožnosti govornega in pisnega sporazumevanja v različnih okoliščinah ter za različne namene najmanj na ravni zaključene štiriletne srednje šole, - pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporabo informacij za potrebe delovnega mesta, družinskega in družbenega življenja, prosti čas, - spretnosti za uporabo različnih virov informacij. ” (Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2005, str. 5). 5

Javna knjižnica • Skupno soglasje in strošek za posameznikovo svobodo. • Znanje za omejevanje (neomejene) svobode. 6

za prost dostop in pretok znanja Ureja • Pridobivanje informacij • Organizacijo informacij • Hranjenje informacij • Omogočanje proste izbire in uporabe informacij> INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE (Zakon, 2001, 2. čl. ) 7

Učenje z informacijskimi viri Rešitev učnega problema je v informacijskem procesu odvisna: • od pravih podatkov in informacij, • strategije pridobivanja informacij, • procesa informiranja in rabe informacij. . 8

Znanje za informacijski proces Knjižnično informacijsko znanje je razumsko urejena vsebina s področja organizacije, dostopnosti in uporabe informacij za določene namene. Informacijska pismenost (IP) je sposobnost pridobitve, vrednotenja in uporabe informacij za opredeljeno informacijsko potrebo. 9

Možnosti razvijanja IP v učnem procesu, 1. Osnovna šola je obvezna in vsem dana možnost srečanja s knjižnico in osnovno stopnjo (informacijske) pismenosti. 2. Srednja šola razvija informacijsko pismenost na funkcionalni ravni (danes: nivo splošne pismenosti). 3. Visoka šola razvija informacijsko pismenost v skladu s spremembami okolja in skrbi za njen prenos v prakso. 4, Splošne in specialne knjižnice (dopolnilno opismenjevanje) 10

v katerem sodelujeta učitelj in knjižničar, da učenec: • • • pridobi znanje o določenem predmetu, temi, se učiti se, je motiviran za samostojno učenje, razvija kognitivne sposobnosti, izboljšuje učne rezultate, krepi samospoštovanje. 11

Udejanjanje svobode 1. 2. 3. Od pulta do knjižne police, od pregrade do svobode? Od knjižne do knjižnične vzgoje Od knjižnične vzgoje do IP? 12

Programi IP Informacijsko opismenjevanje v osnovni šoli • Knjižnična informacijska znanja (KIZ): Učni načrt za osnovno šolo. (2005: veljavni program), • Knjižnično informacijsko znanje: Učni načrt za osnovno šolo. (2007: nov predlog) Informacijsko opismenjevanje v srednji šoli • Knjižnična informacijska znanja. Učni načrt za srednje šole. (1997). • Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. (prenova 2008) 13

Vsebinski sklopi programa KIZ 1. 2. 3. 4. Opredelitev informacijske potrebe Informacijski viri Organizacija informacijskih virov Uporaba informacijskih virov Način izvedbe (ZAKAJ? ): 1. 2. 3. 4. KAJ? KAKŠEN? KATERI? KAKO? (Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. 2008) 14

Priporočila za udejanjanje KIZ • • • Učenje z informacijskimi viri. Medpredmetni, problemski pouk. Knjižnica sodelavka Učne strategije • Izbor virov • Vrednotenje • Čas izvedbe • Izdelava učnega gradiva • Izbor učnih pripomočkov Aktivno/samostojno učenje • Opredelitev predmeta • Klasificiranje • Opredelitev sistema • Dostopnost raznolikih vsebin • Raznolikost pogledov na vsebino • Uporabnost vsebin glede na namen • Informacije na različnih nivojih pismenosti • Odvisnost/povezanost informacij § Postopnost spoznavanja (Posodobitev, 2010). 15

Ovire za KIZ • Nezaključen krog IP Ø Informacijsko opismenjevanje v visokem šolstvu Ø Informacijska pismenost tutorjev Ø Razvitost knjižnic • Prenos znanja o pismenosti v pouk • Spoštovanje potreb prebivalcev s posebnimi potrebami (slepi, dislektiki…) 16

Bibliotekar (visokošolski) sodelavec? Visokošolske ustanove: • izdelajo študijske, znanstveno-raziskovalne programe, določajo študijski režim in preverjanje znanja študentov, (6. čl. ); • omogočajo uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju. (33. čl. ) (Zakon o visokem šolstvu, 2004) 17

Pričakovanja: Razvijalec besednjaka in IP Visokošolsko izobražen človek je: • usposobljen za etično presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v družbi. Ukrepi: • izpopolniti študijske programe, • pedagoška podpora visokošolskemu učnemu osebju, • nove metode poučevanja, ki jih omogočajo sodobni informacijskokomunikacijski sistemi, • vlaganje v novo pedagoško in raziskovalno opremo, vključno s knjižnicami in nadgradnjo informacijske-komunikacijske tehnologije, • večja uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visokošolskega izobraževanja. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 -2020, 2007) 18

Od prve prakse do splošne uveljavitve? Izobraževanje uporabnikov visokošolskih knjižnic: Znanje za raziskovalno znanstveno delo s primarnimi viri in kritično analizo sekundarnih virov. • Program uvajanja študentov v uporabo knjižnice in informacijskih virov (Kos Stanislav >Združenje visokošolskih knjižnic, 1970). • “Vendar knjižnična pismenost ali bibliotečne kompetence /…/še nikakor ne pomenijo informacijske pismenosti. ” (Filo, 1991, str. 26). Informacijsko opismenjevanje v visokošolskem sistemu • Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. (Stopar et al. , 2006) • Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010). 19

“Uspeh je odvisen od vzajemnega dela knjižničarjev in pedagoških delavcev. ” (Filo, 1975, str. 79. ) 20

Literatura Filo, B. (1975). Bibliotečne inštrukcije. Knjižnica (19 ) 1 -4, str. 71 – 75. Filo, B. (1991). Knjižnice in pedagoški sistemi. Knjižnica 35 (2 -3) str. 17 Knjižnična informacijska znanja: Učni načrt za srednje šole. (1997). Ljubljana: Zavod za šolstvo. Kamenik, I. ; M. Šircelj. (1980). Šolska knjižnica-medioteka v srednjem usmerjenem izobraževanju. Ljubljana: NUK. Kobe, M. (1971). Nekaj metodičnih napotkov za delo skupinske (razredne) oblike dela z obiskovalci šolske knjižnice. Knjižnica (15) 3 -4, str. 107 -116. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Miller, D. L. (2007). Politična filozofija. Ljubljana: Krtina. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Osnutek. (2005). Ljubljana: Andragoški center. http: //pismenost. acs. si/ Navodila o ureditvi in delu šolskih knjižnic. (1964). Knjižnica (8) 1 -2, str. 76 - 79. Novljan, S. (1992). Funkcionalno opismenjevanje odraslih prebivalcev Slovenije. Knjižničarske novice 2 (4), str. 17. Novljan, S. (2002). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica 46 (1 -2), str. 45 -59. Novljan, S. , M. Steinbuch (2000). Knjižnična informacijska znanja. Cilji in vsebine za gimnazije. Ljubljana: Predmetna kurikularna komisija, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Pirjevec, A. (1940): Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja. Pleničar, B. (1962). Informacijska služba v knjižnicah. Knjižnica 6 (3 -4), str. 132 - 141. Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. (2010). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http: //www. zrss. si/projektiess/default. asp? pr=2&iz=b 3 Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011 -2020. Ur. l. RS, 94/ 2007. http: //www. uradni-list. si/1/content? id=82672 Sušec, Z. , F. Žumer. (2005). Knjižnična informacijska znanja. Nacionalni kurikularni svet. http: //www. mss. gov. si/si/solstvo/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_osnovne_sole Steinbuch, M. , A. Bratuša, R. Fekonja, S. Novljan. (2008): Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 10. 5. 2011 s spletne strani http: //www. mss. gov. si/si/404 Steinbuch, M. , A. Bratuša, R. Fekonja, S. Novljan. (2007): Knjižnično informacijsko znanje. Osnovna šola. (Predlog). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost. Stopar, K. , Kotar, M. , Pejova, Z. , Bartol, T. , Novljan, S. (2006). Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za visokošolske knjižnice, 25 str. http: //www. zbds-zveza. si/dokumenti/2007/INFpismenost. IZHODISCA. pdf Zakon o knjižničarstvu. Ur. l. RS 87/2001. Zakon o visokem šolstvu: Ur. l. RS 100 /2004. 21