OBDOBJE NEOKLASINE ORGANIZACIJE OSNOVNE ZNAILNOSTI IN PREDSTAVNIKI OSNOVNE

OBDOBJE NEOKLASIČNE ORGANIZACIJE OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN PREDSTAVNIKI

OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN PREDSTAVNIKI • • • » Neoklasična teorija organizacije je tista teorija organizacije, ki se je prvenstveno ukvarjala s človeškimi zmogljivostmi in njihovo vlogo pri organiziranju. Organizacijo je v glavnem obravnavala kot socialni sistem ali organizacijski sistem, v katerem so glavni sestavni elementi ljudje in njihovi medsebojni odnosi « (Lipičnik, 2003, Anglež Oliver Sheldon: težnja po humanizaciji industrije Hawthorne experiment – Elton Mayo: prednost psihološkim in socialnim dejavnikom Američan Luther Gullick: namesto ukazovanja in kontroliranja usmerjanje in poročanje Anglež Lyndall Urwick: sistematizacija in integracija dotedanjih spoznanj o organizaciji in managementu, najbolj znan po t. i. Urwickovem kvadratu Američan Chester Bernard (1886 -1961): humanizacija in socializacija organizacije, » Vodja ima lahko le toliko avtoritete, kolikor mu je podrejeni priznajo «, intenzivnejše vračanje k človeku, torej k humanizaciji in socializaciji organizacije.

Urwick-ov kvadrat

Urwick-Ovsenikov kvadrat in krog

ORGANIZACIJSKO VEDENJE Učeča se organizacija: • Organizacija se mora zavedati vloge učenja • Organizacija se mora učiti pozabljati • Zaposleni v organizaciji naj se zavedajo potreb po znanju • Učenje v organizaciji je stalno dogajanje, ki je načrtovano, organizirano in ocenjevano • Učenje je tesno povezano z izobraževanjem in usposabljanjem • Učenje je vsaka dejavnost, ki privede do spreminjanja vedenja posameznika pod vplivom okolja

PODROČJA PREDNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE • • • sistematično reševanje problemov, preizkušanje novih pristopov, učenje na podlagi preteklih izkušenj, učenje iz primerov drugih, hitro in učinkovito prenašanje znanja v vse dele organizacije

ŠTIRI VRSTE ZNANJA V ORGANIZACIJI • Pri interorganizacijskem znanju je vloga učenja v integraciji notranjega znanja v organizaciji in zunanjega znanja zunaj organizacije, v njenem okolju. • Pri organizacijskem znanju učenje omogoča in pospešuje pretok znanja med strukturami in organizacijskimi procesi znotraj organizacije. • V skupinskem znanju pripomore formalno in neformalno povezovanje prek raznih komunikacijskih oblik. • Pri posamezniku in njegovem razvoju je ustrezno učenje pomembno v smislu lažjega iskanja informacij, pridobivanja novega znanja in povezave z okoljem.

ZNANJA V ORGANIZACIJI Interorganizacijsko znanje Organizacijsko znanje Skupinsko znanje Individualno znanje

Vedenje posameznika • Sposobnosti: fizične, psihomotorične in spoznavne • Osebnost: stabilno celoto karakteristik, nagnjenj in temperamenta, • Vrednote: Vrednota je širša težnja, s katero želimo določeno stanje pred drugim (preferiranje stanj). • Stil obnašanja: je odraz sistema vrednot skupine, ki ji posameznik pripada • Verovanja • Stališča: so miselna naravnanost, kateri primerno se tudi obnašamo ob določenih situacijah, objektih, osebah • Percepcija • Motivacija

MOTIVACIJSKI KROG • DRAŽLJAJ – POTREBA - AKTIVNOST-CILJ - NOVA POTREBANOVI DRAŽLJAJ POTREBA AKTIVNOST NOVA POTREBA CI LJ