Informacijska pismenost v visokem olstvu strokovno sreanje ZBDS
Informacijska pismenost v visokem šolstvu: strokovno srečanje ZBDS, Ljubljana, 16. junij 2011 Predstavitev in njihovo mesto v slovenskem visokošolskem okolju mag. Mirjam KOTAR, mag. Karmen STOPAR
INFORMACIJSKA PISMENOST Učimo se jo obvladovati, da bi se lahko učili, raziskovali l “Razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na l “Nikoli končan proces učenja, ki omogoča učenje in orientacijo v informacijskem prostoru, kjer bo posameznik znal oceniti zanesljivost informacije in vira, le te učinkovito in uspešno uporabil, z obvladovanjem storitev, ki mu jih ponuja informacijska družba in tehnologija. “(Novljan) uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje ter ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo (rač. in komun. viri)…” (Filo in Novljan)
INFORMACIJSKA DRUŽBA in na znanju temelječe gospodarstvo l Razvita tehnologija: spreminja načine oblikovanja, hranjenja, dostopa in uporabe informacij. l Pravica do informiranosti: fizična in intelektualna dostopnost informacij. l Raziskovanje in učenje: izbira informacij za neodvisno reševanje problemov in sprejemanje odločitev s kritičnim mišljenjem.
PROBLEMI SODOBNE INFORMACIJSKE DRUŽBE Informacije so prednost, če jih znamo izkoristiti l Obilica podatkov še ne naredi informiranih posameznikov! l Informacijska onesnaženost – zastareli, neustrezni, dvomljive kakovosti … “Internet ni knjižnica, marveč smetišče (Mazzini). ” l Informacijska prenasičenost – izogibanje informacijskemu procesu.
POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI Sposobnost, da se znajdemo na „smetišču informacij“ l Dostop in učinkovita uporaba informacij je ključ do napredka in kvalitetnega načina življenja na vseh stopnjah in ravneh bivanja. l Prava informacija na pravem mestu je lahko odločilnega pomena! l Vedeti pravočasno = konkurenčna prednost
IZOBRAŽEVANJE ZA UČINKOVITO UPORABO INFORMACIJ Informacijska pismenost se ne pridobiva intuitivno l Fizična dosegljivost podatkov ni dovolj l Tehnike in znanja za učinkovito uporabo informacij l Ključni akterji šele ko jih znamo prebrati, razumeti in vgraditi v svojo kognitivno strukturo (koncept), si ustvarimo koristne informacije, na podlagi katerih se lahko odločamo. za učinkovito odzivanje na spreminjajoče okolje. izobraževalne inštitucije – učitelji, knjižnice, upravljalci, …
INFORMACIJSKA PISMENOST in PEDAGOŠKI PROCES Učno okolje zahteva informacijsko pismenega študenta l Bolonjska prenova uvaja sodobne metode pedagoškega dela, ki naj spodbudijo aktivnost študentov pridobivanju znanja in samostojnem reševanju strokovnih problemov. l Možnosti za razvoj drugačnih učnih metod: problemsko, izkustveno učenje, raziskovalno učenje. l Študent lahko svoje učenje usmerja in vodi sam: povečujejo odgovornost za lastno učenje, sposoben je upravljati z množico virov.
VLOGA KNJIŽNIC – bibliopedagoška dejavnost „Pospeševanje učinkovite rabe informacij je pravzaprav nikogaršnja stvar“ l Interes se prej prebudi pri knjižničarjih. l Zakon o knjižničarstvu (2001) – naloge izobraževanja in inf. opismenjevanja. l „Krovna ustanova učeče se družbe“ : l (Roe). (Bundy) viri, ki jih ponujajo, zavest, znanje, motivacija.
INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ODGOVOR NA ZAHTEVE INF. DRUŽBE IN NA ZNANJU TEMELJEČEGA GOSPOD. Izhodna kompetenca visokošolskega izobraževanja l Strateški cilj izobraževanja na univerzah po celem svetu. l Njihove izkušnje kažejo, da morajo do boljše IP študentov voditi zahteve študijskega procesa skozi vsa leta visokošolskega izobraževanja. l Pomembno je, da študenti v času študija razvijejo kritičen in etičen odnos do izbire in uporabe informacij in spretnosti in znanja za upravljanje z njimi. l V Sloveniji se koncept IP na nivoju VŠ uveljavlja počasi.
AKTIVNOSTI ZA DVIG RAVNI IP l Delovne skupine za IP: l UNESCO • Delavnica Information Literacy Initiatives for Central and South East • ZBDS – posvetovanje (2006), priprava izhodišč, merila. • KRKS UL – akcijski načrt za pripravo smernic. • KISUM – vprašalnik o IO na članicah UM. • Mnenjska anketa med vodji VK (2004) – izobr. in oblike IO European Countries ICPE, Ljubljana, Slovenia, 27 -28 March, 2006. • Training the Trainers in Information Literacy, Ankara, 3 -5 Sept. 2008. • Training the Trainers in Information Literacy, Tallin, 20 -21 Aug. 2008.
POSVETOVANJE ZBDS (2006) Sekciji za visokošolske in specialne knjižnice Inf. pismenost med teorijo in prakso: vloga knjižnic l l l Zavest, da prava informacija ob pravem času omogoča konkurenčno prednost, še ni dovolj razvita. Od knjižnic se danes pričakuje, da poleg informacij nudijo tudi pomoč pri njihovem obvladovanju. Knjižničar je pod nenehnim pritiskom tehnoloških, družb. in gospod. sprememb v okolju – potrebno se je odzivati, nove naloge.
IZHODIŠČA ZA UVELJAVLJANJE IP NA UNIVERZAH V SLOVENIJI (2006) Pripraviti načela in standarde IP ter kazalce znanja IP študenta l IP ni le “problem uporabe knjižnic, pač pa strateški cilj visok. izobraževanja” – izvajati ga je treba celovito. l IP ni nepomembna postavka v učnem načrtu, ampak vpleten v njegovo vsebino, strukturo in sam proces. l Za pridobivanje IP je nujen stalen razvoj na vseh stopnjah formalnega izobraževanja. l Ne more biti rezultat enega predmeta, ampak kumulativna izkušnja iz vrste predmetov in učnih rezultatov.
VPRAŠALNIK O INF. OPISMENJEVANJU NA ČLANICAH UNIVERZE V MARIBORU (2007) l Študijsko leto: 2005/2006 l Namen: posnetek stanja - 15 članic UM l Cilj: predlagati aktivnosti za dvig ravni IP Vprašanja: l 1. V kakšni obliki izvajate IO? 2. Na kateri stopnji poteka IO? 3. Kdo izvaja IO? 4. Sodelovanje knjižnice in v kakšni obliki? 5. Kako vrednotite znanje? 6. Koliko ur IO je v prvem letniku? 7. S koliko ECTS je ovrednoteno znanje iz IP?
POVZETEK UGOTOVITEV UNIVERZA V MARIBORU (Petermanec) l Oblika IO: 3 fakultete bibliografske inštrukcije, 5 fakultet predmet, ki naj bi po nazivu vseboval elemente IP, 38 fakultet elementi IP v posameznih predmetih (obstaja verjetnost, da niso razumeli opredelitve IP) l l Vsebina, obseg in vrednotenje IO niso opredeljeni, V izvajanje niso vključeni bibliotekarji - informacijski viri, tehnologija, kadri in njihovo znanje je premalo izkoriščeno! l l Pridobljena znanja in učinke bi morali meriti. IO ne poteka načrtovano in formalizirano (uvodne inštrukcije, sistematično vključevanje v predmete)
DVIGANJE RAVNI IP NA ČLANICAH UNIVERZE V LJUBLJANI l Strategija UL 2006 -2009 je v oviru strateškega cilja „Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli Bolonjskega procesa pri podcilju „Vključevanja sodobnih oblik poučevanja“ kot operativni cilj navedla „Dviganje ravni IP“, ki ga meri s kazalnikom „Število ponujenih oblik IO“. l V programu dela UL 2007 -2008 in 2008 je v segmentu za knjižnični sistem kot letni cilj zapisano „Povečanje stopnje IP na UL“, kar naj bi dosegli s pripravo skupnih standardov za IO študentov na UL.
ANKETA o IO na UL – štud. leto 2007/2008 l Akcijski načrt za pripravo smernic IO na UL potrjen na seji senata 28. 4. 08: izhodišča, anketa, smernice. l l l Anketni vprašalnik poslali na 26 članic. Namen: oblika IO, izvajalci, mnenjska anketa. Vprašanja: • • • Program, oblika, letnik, št. ur, št. kreditov, izvajalci Ali z navedenim predmetom dosegate standarde IP, kakšni so načini vrednotenja znanja Mnenje o možnih modelih IO za doseganje strateškega cilja UL – “Dviganje ravni IP”.
REZULTATI ANKETE NA UL l od 26 članic se jih je odzvalo 20 l 80% (16 od 20) jih izvaja inf. opismenjevanje l 10 članic - samostojen predmet l 12 članic vključuje IP v različne predmete l BF, EF NTF – tudi na podiplomski stopnji l knjižničar sodeluje pri dveh štud. progr. na BF in dveh na FDV – samostojen predmet in pri 12 predmetih – integrirana oblika
ANALIZA ODGOVOROV l koncept inf. pismenosti je na članicah različno interpretiran in izvajan nepoenoteno. l ne razlikuje se med pojmoma informacijska in računalniška pismenost. l ne izvaja se sistematično po vseh študijskih programih. l elementi informacijske pismenosti se pri posameznih predmetih izvajajo preveč razdrobljeno. l pri integrirani obliki informacijsko opismenjevanje ni jasno definirano v učnih načrtih. l kompetence inf. opismenjevanja se pogosto ne ocenjujejo.
PREDSTAVITEV REZULTATOV l Seji komisij za 1. in 2. bolonjsko stopnjo UL: • Predstavitev rezultatov ankete • Razprava članov komisije: IO je običajno integrirano v različne predmete, opozorili so na razlike v razumevanju IO in poudarili pomembnost le-tega. l l Z rezultati seznanjeni vsi pedagogi, vodje knjižnic. Priprava smernic- sklep: UL počaka do potrditve prevedenih smernic na nacionalnem nivoju.
PRIPRAVA SLOVENSKIH MERIL ZA INFORMACIJSKO PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU l Enotna merila in kazalci znanja IP študenta - podlaga za načrtovanje in nadaljnji razvoj IP. l Prevod ALA/ACRL standardov: Information Literacy Competency Standards for Higher Education. Chicago, IL: Association of Academic and Research Libraries, 2000 l Stališče: primerljivost s standardi in smernicami razvitih informacijskih družb. Opremljeni morajo biti z nivoji zahtevnosti, ki bodo našim študentom zagotavljali primerljivo znanje, sposobnosti in spretnosti za delovanje doma in v globalnem svetu.
MERILA IN KAZALCI INFORMACIJSKE PISMENOSTI V VISOKEM ŠOLSTVU http: //www. zbds-zveza. si/dokumenti/merila-in-kazalci-informacijske-pismenosti-v-visokem-solstvu. pdf
INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT je sposoben l prepoznati, kdaj informacijo potrebuje ter določiti naravo in obseg potrebnih informacij, l uspešno in učinkovito pridobiti potrebne informacije, l kritično ovrednotiti informacije in njihove vire, izbrane inform. pa vključiti v svoje obstoječe znanje, l uspešno uporabiti inform. za dosego določenega cilja, l razumeti ekonomske, pravne in družbene vidike uporabe informacij ter pridobivati in uporabljati izbrane informacije v skladu z etičnimi pravili in zakonskimi predpisi.
PRVO MERILO INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA DOLOČITI NARAVO IN OBSEG POTREBNIH INFORMACIJ Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent opredeli in izrazi informacijsko potrebo. 2. Informacijsko pismen študent prepozna različne vrste in oblike možnih virov informacij. 3. Informacijsko pismen študent oceni stroške in koristi pridobivanja potrebnih informacij. 4. Informacijsko pismen študent ponovno oceni naravo in obseg informacijske potrebe.
DRUGO MERILO INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA PRIDOBITI POTREBNE INFORMACIJE USPEŠNO IN UČINKOVITO Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent izbere najprimernejše preiskovalne metode oziroma informacijske sisteme za dostop do potrebnih informacij. 2. Informacijsko pismen študent oblikuje in izvede uspešno iskalno strategijo. 3. Informacijsko pismen študent uporablja različne metode pridobivanju informacij prek spleta ali osebno. 4. Informacijsko pismen študent po potrebi preoblikuje iskalno strategijo. 5. Informacijsko pismen študent pridobi informacije in njihove vire, jih dokumentira in primerno uredi.
TRETJE MERILO INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent iz izbranih informacij povzame osnovne ideje. 2. Informacijsko pismen študent oblikuje in uporabi izhodiščne kriterije za vrednotenje informacij in njihovih virov. 3. Informacijsko pismen študent s sintezo glavnih idej oblikuje nove koncepte. 4. Informacijsko pismen študent primerja novo pridobljeno znanje s svojim predznanjem in ugotavlja novo vrednost, protislovja in druge posebne značilnosti informacij.
TRETJE MERILO - NADALJEVANJE INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM 5. Informacijsko pismen študent določi vpliv novo pridobljenega znanja na svoj vrednotni sistem in poskuša odpraviti morebitna neskladja. 6. Informacijsko pismen študent preveri svoje razumevanje in razlago informacij s pogovori z drugimi posamezniki, strokovnjaki z določenega področja in/ali praktiki. 7. Informacijsko pismen študent ugotovi, ali je prvotno poizvedbo potrebno preoblikovati.
ČETRTO MERILO INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT, SAM ALI KOT ČLAN SKUPINE, USPEŠNO UPORABI INFORMACIJE ZA DOSEGO DOLOČENEGA CILJA Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent pri načrtovanju in pripravi določenega izdelka ali dejavnosti uporabi nove in tudi že znane informacije. 2. Informacijsko pismen študent spremlja svoj napredek pripravi izdelka ali predstavitve. 3. Informacijsko pismen študent uspešno predstavi svoje delo (npr. pisni izdelek ali praktični prikaz) drugim.
PETO MERILO IP ŠTUDENT RAZUME EKONOMSKE, PRAVNE IN DRUŽBENE VIDIKE UPORABE INFORMACIJ TER PRIDOBIVA IN UPORABLJA INF. V SKLADU Z ETIČNIMI PRAVILI IN ZAKONSKIMI PREDPISI Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent razume številne etične, pravne in družbenoekonomske vidike, povezane z informacijami in informacijsko tehnologijo. 2. Informacijsko pismen študent upošteva zakone, predpise, pravila posameznih ustanov in kodekse obnašanja, ki se nanašajo na dostop do informacijskih virov in njihovo uporabo. 3. Informacijsko pismen študent pri predstavljanju svojega dela vedno navede informacijske vire, ki jih je uporabil pri njegovi pripravi.
Strateški okvir IP QF/EHEA l. Učni Akreditacije, načrti, Informacijsko ll. EQF cilji, Akreditacije, evalvacije pismen pripomočki. l NPVŠ evalvacije študijskih VZ študent Izobraževalci programov l SOK l Učni načrti, učni cilji, učni pripomočki Izobraževalci Akreditacije, evalvacije študijskih programov Akreditacije, evalvacije VZ QF/EHEA, EQF, SOK, NPVŠ
Strateški okvir IP INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT Učni načrti, učni cilji, učni pripomočki Izobraževalci Akreditacije, evalvacije študijskih programov Akreditacije, evalvacije VZ QF/EHEA, EQF, SOK, NPVŠ
Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011 -2020 (1) „Vsi študijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, veščin in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter ključnih kompetenc: inovativnosti, kritičnega razmišljanja, sporazumevanja v materinem jeziku, kulturne zavesti in izražanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti. “ http: //www. mvzt. gov. si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/
Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011 -2020 (2) „Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne kvalifikacije v (visoko)šolskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene kompetence. Visokošolske institucije ga bodo uporabile pri kreiranju študijskih programov, NAKVIS pri odločanju o primernosti študijskih programov in doseganju akademskih standardov, posameznik pri kariernem odločanju, izbiri študija, zaposlovanju, delodajalcem in širši družbi pa bo nudilo informacije o posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah. “ http: //www. mvzt. gov. si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/
Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (1) Raven 5: Spretnosti „…Ovrednotenje in uporaba informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma netipičnih situacij. Oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi abstraktnimi problemi. …“ http: //www. nok. si/
Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (2) Raven 6: Kompetence „Ob tem je pomembno osnovno povezovanje in umeščanje problematike v splošni družbeni kontekst. Prepoznavanje lastnih učnih potreb in skrb za prenos znanja v delovnem okolju. …“ http: //www. nok. si/
Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (3) Raven 7: Kompetence „Prepoznavanje lastnih potreb po učenju, prevzemanje pobude za lastno učenje, usposobljenost za prenos znanja v skupini. …“ http: //www. nok. si/
Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (4) Raven 8 in 9: Kompetence „Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in učenja drugih v različnih kontekstih. …“ http: //www. nok. si/
Implementacija IP v visokošolskih zavodih l Poslanstvo, strategija razvoja, letni načrti UL, UM, UP, UNG l Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti fakultet? l Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti visokošolskih knjižnic?
IP kot akreditacijski in evalvacijski kriterij? l Akreditacija in evalvacija visokošolskih zavodov: • IP v merilih za zagotavljanje kakovosti visokošolskega zavoda • IP v merilih ustreznosti knjižnično informacijskih storitev l Akreditacija in evalvacija študijskih programov • IP kot akreditacijski kriterij študijskega programa 1. in 2. stopnje
Profesionalni okviri l Sodelovanje izobraževalcev pri razvoju in izvajanju učnih načrtov (knjižničarjev in pedagogov): • Obseg IO? Krediti? Stopnja obveznosti? • Sodelovalno razvijanje oblik, vsebin, gradiv za poučevanje • Izmenjava dobrih praks IO l Strateški razvoj pedagoške vloge visokošolskih knjižnic? l Izobraževanje izobraževalcev za poučevanje IP!
- Slides: 39