Strokovno sreanje ravnateljic in ravnateljev srednjih ol Dr

Strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev srednjih šol Dr. Amalija Žakelj, Maribor 17. 9. 09 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Prva refleksija po 1. letu uvajanja učnih načrtov

Usposabljanje učiteljev - avgust 2009 Skupna refleksija po 1. letu uvajanja POS UN v prakso. Vsebinske posodobitve: uresničevanje bioloških konceptov, matematično modeliranje, psihološki eksperimenti, poučevanje francoščine s pomočjo različnih literarnih del idr. Zastopanost učnih strategij/pristopov: sodelovalno poučevanje in učenje, medpredmetne povezave, dejavnosti za razvoj kompetenc, primeri terenskega dela, eksperimentalne vaje pri pouku fizike na različnih zahtevnostnih ravneh, novi računalniški programi, kompetenca učenje učenja, timsko poučevanje , metoda razgovora pri pouku – tehnike učiteljevih vprašanj, razvijanje digitalne kompetence pri pouku slovenščine Primeri dobre pedagoške prakse.

Skupna refleksija po 1. letu uvajanja POS UN v prakso. Katere novosti iz POS UN ste uspeli pri pouku (in drugih vzgojno- izobraževalnih dejavnostih) uresničiti v prvem letniku? Ø “ … medpredmetne povezave Ø delo z viri, delo z multiperspektivnimi viri Ø razvijajo sposobnosti pisne in ustne komunikacije Ø uporaba interneta in samostojno iskanje virov Ø timsko delo Ø razvijanje kompetenc Ø terensko delo, skupinsko delo Ø uporaba IKT Ø samostojno delo Ø uporaba nemščine v avtentičnem okolju Ø aktivne oblika dela Ø učenje učenja …

Katere novosti iz POS UN ste uspeli pri pouku (in drugih vzgojno- izobraževalnih dejavnostih) uresničiti v prvem letniku? Ø “ …bolj poglobljena obravnava izbirnih tem Ø dijaki so bili bolj aktivni, krepili so odgovornost in pripravljenost za sodelovanje Ø primerjajo značilnosti gospodarskih, družbenih in kulturnih dosežkov Ø spodbujanje ustvarjalnosti Ø zbrati temo, ki ustreza meni in dijakom Ø možnost kurikularnih povezav prek timskega poučevanja Ø večja vključenost dijakov v izbiranje izbirnih tem Ø oblikovanje samostojnih zaključkov Ø …………… “

Pozitivne izkušnje Ø večja motivacija dijakov - uspela je notranja motivacija, ne da bi strmeli samo za dobro oceno Ø aktivno sodelovanje dijakov Ø dijaki v skupinah pomagali drugemu Ø spodbujati dijake za aktivno komunikacijo Ø poiskati več informacij, nisem vezana več tako zelo na učbenik Ø kreativnost, samoiniciativnost

Pozitivne izkušnje Ø dijaki so motivirani Ø pri medpredmetnem povezovanju vidim način dela drugega prof. in dobim idejo za svoj pouk Ø navajanje dijakov na samostojno raziskovalno delo Ø delo z viri Ø učitelji bolje in več komuniciramo med seboj Ø večje sodelovanje med učitelji in dijaki Ø dijaki so si sami izbrali naloge, ki so jih opravili za DN

Težave … Ø organizacija pouka - šolski urnik učiteljev; težko se usklajujemo za načrtovanje Ø za načrtovanje je potrebno več časa Ø preveliko število dijakov v razredu Ø tehnični pogoji Ø želim si več podpore v kolektivu in pri vodstvu šole Ø več dela, večja časovna obremenitev, velikokrat na račun prostega časa Ø obremenjenost učiteljev Ø v športnih oddelkih so učenci več odsotni in s tem oteženo delo učitelja Ø računalniška učilnica ni dostopna • ………………. .

NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA – KONCEPTI NAČRTOVANJA KURIKULA Zaključno poročilo ciljno raziskovalnega projekta Prve ugotovitve o posodobljenih učnih načrtih v gimnaziji Nosilec raziskave: Pedagoška fakulteta Maribor Partner v raziskavi: Zavod RS za šolstvo

Vzorec • V raziskavo smo vključili profesorje, ki so v šolskem letu 2008/2009 poučevali v slovenskih gimnazijah (n=130). • V vzorcu prevladujejo profesorji matematike (41, 1%), sledi število profesorjev tujih jezikov (28, 4%) in slovenščine (20, 0%) in najmanj je profesorjev geografije(10, 5%).

Zaznavanje pridobitev prenove učnih načrtov Profesorji so ocenili prednosti prenovljenega učnega načrta na osnovi njegove primerjave s predhodnim.

Najbolj večinsko zaznana pridobitve (80% in več): • • medpredmetno povezovanje, natančen zapis učnih ciljev, sodelovalno učenje, raba različnih učnih metod, oblik in strategij pri pouku, nadalje upoštevanje sodobnih spoznanj, kompetenčna zasnovanost, izbirnost ter raba IKT.

Zaznavanje ovir pri izvajanju prenovljenih učnih načrtov

Najbolj pogosto zaznane ovire (45% in več) so: • nazadovoljiva didaktična usposobljenost profesorjev, • pripravljenost kolegov za sodelovanje pri uvajanju novosti, • skromna opremljenost šol za uvajanje IKT, • nezadovoljivo razumevanje kompetenčnega pristopa,

… se nadaljuje • nezadovoljiva strokovna usposobljenost za realizacijo ciljev in vsebin prenovljenega učnega načrta, • z več težavami pri uvajanju učnih načrtov se očajo profesorji z več let delovnih izkušenj, torej starejši, • profesorji se ne čutijo dovolj kompetentne za razvijanje kompetence učenja.

Pridobljena empirična spoznanja posege, izpostavimo nekatere: • nuditi potrebne strokovne spodbude za uveljavljanje timskega dela; • dvig didaktične in strokovne usposobljenosti profesorjev za uresničevanje ciljev prenovljenih učnih načrtov (npr. kompetenčni pristop, pričakovani rezultati, medpredmetno povezovanje, razlikovanje splošnih in posebnih znanj); • podrobno analizirati materialne potrebe posameznih šol, • podrobno analizirati šolsko klimo za uvajanje novosti.

Posodobitev gimnazije/uvajanje POS UN Načrtovane aktivnosti za leto 2009/2010

Posodobitev gimnazije/uvajanje UN – načrtovane aktivnosti za leto 2009/2010 Uvajanje POS UN: • izobraževanje učiteljev • delovanje PRS v sodelovanju z mentorskimi učitelji (261 učiteljev) • primeri dobre prakse • razvoj gradiv v sodelovanju z mentorskimi učitelji (preizkušanje v razredu)

GIMNAZIJA - uvajanje POS UN V šol. l. 2009/10 Ø POSVET 13. 11. 2009, Raznolikost pristopov k Ø celostnemu učenju in poučevanju Ø 16 -urno izobraževanje za učitelje Ø razvoj didaktičnih gradiv – vodniki Ø zaključna konferenca

POSVET 13. 11. 2009 Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju TEME: • didaktični pristopi k vsebinskim novostim v posodobljenih učnih načrtih, • medpredmetno povezovanje, • avtentični pouk (problemsko učenje, preiskovanje, raziskovanje, eksperimentalno delo …). • preverjanje in ocenjevanje znanja.

POSVET 13. 11. 2009 Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju 1. Koncept didaktičnega priročnika za vaše predmetno področje. 2. Predstavitev izbranega primera, ki naj vključuje: - načrtovanje, - opis izvedbe v razredu, - refleksijo dijakov in učitelja in - didaktično gradivo, ki bo vključeno v priročnik.

STROKOVNE GIMNAZIJE Posodobitev učnih načrtov (2008 – 2009) Ø Tehniška gimnazija (14 že POS UN + 9 UN) Ø Umetniška gimnazija q Dramsko-gledališka smer (11 UN) q Likovna smer (6 UN)

Junija 2009 posodobljeni učni načrti za tehniško gimnazijo za naslednje predmete: 1. Biotehnologija (Tehniška gimnazija, maturitetni predmet) 2. Elektrotehnika (Tehniška gimnazija, maturitetni predmet) 3. Mehanika (Tehniška gimnazija, maturitetni predmet) 4. Računalništvo (Tehniška gimnazija, maturitetni predmet) 5. Mikrobiologija (Tehniška gimnazija) 6. Laboratorijske vaje - biotehnologija (Tehniška gimnazija) 7. Kmetijstvo (Tehniška gimnazija) 8. Elektronika (Tehniška gimnazija) 9. Laboratorijske vaje - elektrotehnika, elektronika (Tehniška gimnazija) 10. Strojništvo (Tehniška gimnazija) 11. Laboratorijske vaje - mehanika in gradbeništvo (Tehniška gimnazija) 12. Laboratorijske vaje - mehanika in strojništvo (Tehniška gimnazija) 13. Računalniški sistemi in omrežja (Tehniška gimnazija) 14. Laboratorijske vaje (računalništvo, računalniški sistemi in omrežja (Tehniška gimnazija)

Povezanost rezultatov NPZ pri matematiki in slovenščini s socialno-ekonomskim statusom učencev Rezultati raziskave Dr. Amalija Žakelj

Projektna skupina Ø Doc. dr. Amalija Žakelj, nosilka projekta, ZRSŠ Ø Dr. Gašper Cankar, metodolog, Državni izpitni center, član projektne skupine Ø Dr. Janez Bečaj, Državni izpitni center, predsednik Državne komisije za NPZ, član projektne skupine Ø Stane Dražumerič, ZRSŠ, član projektne skupine Ø Janja Kern, ZRSŠ, članica projektne skupine Ø Darinka Rosc Leskovec, ZRSŠ, članica projekte skupine. http: //www. zrss. si/default. asp? link=predmet&tip=42&p. ID=2 33&r. ID=2099 Raziskava je potekala leta 2008 na Zavodu RS za šolstvo, v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom.

Namen raziskave (raziskava zajema podatke za šol. l. 2007/08) Ø Raziskati povezanost med socialno-ekonomskim statusom učencev in njihovimi dosežki pri eksternem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine (v nadaljevanju NPZ ) ob koncu osnovne šole, za učence stare 15 let. Ø Raziskati povezanost med dosežki učencev pri NPZ in pristopi pri učenju in poučevanju ter domačimi nalogami.

V raziskavi je sodelovalo 41 šol in 1268 učencev

Postopek zbiranja podatkov Instrumentarij je zajemal tri sklope vprašanj: vprašalnik 6 Ø vprašanja o tebi in tvoji družini, Ø vprašanja o pouku in šoli, Ø domače naloge in učenje doma.

1. Sklop vprašanj Vprašanja o tebi in tvoji družini Povezanost med socialno-ekonomskim statusom učencev in njihovimi dosežki na NPZ

Katera je najvišja dosežena stopnja izobrazbe tvoje mame in tvojega očeta? (korelacijski koeficient s SES: 0, 65 za očeta in 0, 66 za mamo)

Koliko knjig imate doma? (korelacijski koeficient s SES: od 0, 49 do 0, 53)

Imetje doma

Z indikatorjem SES, kot je bil v raziskavi izmerjen, so najbolj povezani: Ø Ø Ø izobrazba staršev, število knjig doma, materialni pogoji ter nekatere izvenšolske dejavnosti učencev, neodvisno od teh pa tudi jezik, ki ga govorijo doma, ter dejstvo, da so imeli učenci regresirano prehrano v šoli. Ø Športne dejavnosti, računalniški tečaji, likovne dejavnosti, šahovski krožek, taborniki, skavti in gasilsko društvo imajo z indikatorjem SES nizke korelacijske koeficiente.

Učenci z višjim SES imajo praviloma: Ø bolj izobražene starše, Ø doma imajo več knjig, Ø od dejavnosti se udeležujejo predvsem tečajev tujih jezikov ter obiskujejo glasbeno šolo, Ø imajo višje ocene pri matematiki in slovenščini v 7. , 8. in 9. razredu, Ø višje dosežke na NPZ iz matematike in slovenščine ter Ø so v višjih nivojskih skupinah, Ø se vpisujejo v šole z bolj zahtevnimi programi.

Dosežki pri NPZ iz MAT in SLO v povezavi s povprečno bruto plačo in izobrazbo staršev (Ric, SURS) Regija Dosežki MAT Dosežki SLO Povprečna plača (€) Izobrazba Osrednja 57, 12 64, 66 1568, 06 7, 47 Gorenjska 53, 73 62, 93 1340, 91 7, 12 Goriška 56, 80 62, 93 1351, 32 6, 79 Jugovzh. Sl 53, 22 62, 91 1322, 53 6, 62 Spodnjepos. 51, 45 61, 65 1273, 31 6, 73 Zasavska 50, 24 61, 03 1295, 04 6, 88 Savinjska 52, 19 60, 65 1246, 25 6, 91 Notr. -kr. 55, 28 60, 53 1207, 95 6, 75 Koroška 51, 53 60, 50 1217, 07 6, 92 Obalno-kr. 52, 67 59, 62 1377, 89 7, 10 Podravska 49, 04 59, 10 1272, 91 7, 11 Pomurska 44, 82 58, 08 1147, 90 6, 39

REZULTATI 1. Sklopa vprašanj: Vprašanja o tebi in tvoji družini

POVEZAVE med indikatorjem SES, povprečna bruto plača po regijah, izobrazbo po regijah ter dosežki na NPZ korelacijski koeficient NPZ MAT PO REGIJAH SES 0, 34 0, 8 Povprečna bruto PLAČA PO REGIJAH IZOBRAZ BA PO REGIJAH 0, 68 0, 5 0, 7 0, 6 0, 5 MAT 0, 4 SLO 0, 3 NPZ SLO PO REGIJAH 0, 30 0, 73 0, 4 0, 2 0, 1 0 SES plača po regijah izobrazba po regijah

Povezanost med povprečno bruto plačo in dosežki na NPZ iz matematike in slovenščine po regijah

Povezanost med izobrazbeno strukturo in dosežki na NPZ iz matematike in slovenščine po regijah

Podobno tudi v raziskavi (Malačič, J. et al. , 2005): Indeks ustvarjalnosti: Ø indeks talenta kot delež zaposlenega prebivalstva z ustvarjalnim poklicem, Ø indeks tehnologije sestavljajo indeks inovacij, Ø indeks tolerantnosti je sestavljen s podatki o obnašanju oziroma strpnosti družbe do različnih.

Indeks ustvarjalnosti v slovenskih regijah po padajočem zaporedju (Malačič, J. et al. (2005) Študija o kazalcih ustvarjalnosti slovenskih regij. Služba vlade Republike Slovenije za regionalni razvoj in Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Komu pripisati razlike v dosežkih pri matematiki in slovenščini? (hierarhični linearni model) v • • Slovenščina ŠOLE “prispevajo” 6, 8 % razlik, UČENCI “prispevajo” 93, 2 % razlik Matematika ŠOLE “prispevajo” 11, 7 % razlik, UČENCI “prispevajo” 88, 3 % razlik 100 90 80 70 60 mat 50 slo • Regije z najvišjimi dosežki pri obeh predmetih, kot so Osrednjeslovenska regija, Goriška, Gorenjska, imajo tudi najvišje kazalce tako pri dohodkih kot pri izobrazbi. 40 30 20 10 0 šole učenci

2. Sklop vprašanj: Vprašanja o pouku in šoli Povezanost med dosežki učencev pri NPZ in pristopi pri učenju in poučevanju Strategije učenja in poučevanja Priprave na NPZ Nivojski pouk

Povzetek ugotovitev o pouku in šoli: Ø Medpredmetno povezovanje zaznava pri pouku matematike oz. slovenščine manj kot polovica učencev. Ø Več kot polovica učencev pri pouku matematike ni nikoli v računalniški učilnici Ø Uporabe učbenikov, učbenikov revij in različnih virov se pri pouku matematike in slovenščine uči manj kot polovica učencev.

Povzetek ugotovitev o pouku in šoli: Ø Motivacija učencev za učenje matematike in slovenščine je predvsem zunanja. Ø Tri četrtine učencev se uči matematiko in slovenščino, da bi dobili dobro oceno, in se zavedajo, da je pomembno, da se pri teh predmetih veliko naučijo. Ø Pouk matematike in slovenščine rada obiskuje le slaba polovica učencev.

Povzetek ugotovitev o pouku in šoli: • Učitelji slovenščine statistično pomembno pogosteje usmerjajo učence, da berejo in brskajo po učbenikih, knjigah, revijah, gledate TV oddaje, priskrbijo učencem dodatno literaturo kot učitelji matematike, • medtem pa učitelji matematike statistično pomembno pogosteje učijo učence kako uporabljati učbenik.

3. Sklop vprašanj: Domače naloge in učenje doma Povezanost med dosežki učencev pri NPZ in domačimi nalogami

Vpliv domačih nalog na dosežke pri NPZ MATEMATIKA M NPZ p Koliko ur na teden porabiš od 0 do 3 ure na teden za učenje matematike (brez domačih nalog) več kot 3 ure na teden 54, 25 0, 001 Koliko ur na teden porabiš od 0 do 2 ure na teden za domače naloge iz matematike? več kot 2 ure na teden 53, 87 Kako pogosto učitelj da domačo nalogo iz matematike 42, 10 o-krat ali 1 -krat na teden 0, 001 44, 83 0, 774 54, 46 0, 000 2 -krat na teden ali večkrat 54, 15 Kako pogosto delaš domače naloge iz matematike nikoli, včasih 47, 08 0, 000 pogosto, vedno 56, 71

SLOVENŠČINA Vpliv domačih nalog. M NPZ Koliko ur na teden porabiš za učenje slovenščine (brez domačih nalog) Koliko ur na teden porabiš za domače naloge iz slovenščine? od 0 do 3 ure na teden P 62, 94 0, 026 več kot 3 ure na teden od 0 do 2 ure na teden 55, 77 62, 88 0, 544 več kot 2 ure na teden Kako pogosto učitelj da domačo o-krat ali 1 -krat na teden nalogo iz slovenščine 61, 50 62, 21 0, 406 2 -krat na teden ali večkrat Kako pogosto delaš domače naloge nikoli, včasih iz slovenščine pogosto, vedno 63, 07 58, 45 0, 000 65, 61

Vpliv domačih nalog Ø NE obstaja pomembna povezava med količino časa, ki ga učenci namenijo za šolo, in njihovimi dosežki. Ø Pomembnejše povezave izhajajo iz dejstva, kako sistematično učitelj daje domače naloge in kako sistematično in redno učenci delajo domače naloge. Ø Pri pomoči učencu pri domačih nalogah ima prevladujočo vlogo mama. Ø Mama pomaga tako pri matematiki kot slovenščini, in sicer v približno 13 % učencev, oče pomaga predvsem pri matematiki, in sicer približno 12 % učencev.

Z nadaljnjimi raziskavami: Ø raziskati dejavnike, ki izraziteje prispevajo k razlikam v dosežkih po regijah, Ø vpetost šol v regijo, Ø sodelovanje s starši, Ø kako kritično in s kakšnimi pristopi se šole lotevajo uvajanja novosti ter kako ugotavljajo in evalvirajo svoje delo.

Prav tako raziskati: Ø določene segmente učnega procesa, med drugim npr. medpredmetno povezovanje, Ø uresničevanje določenih kompetenc , Ø učinke napovedanega preverjanja in ocenjevanja znanja – koliko dejansko napovedano preverjanje in ocenjevanje, vnaprej dogovorjene vsebine in vprašanja in natanko določeni kriteriji vplivajo na kvaliteto znanja, Ø raziskati doživljanje učencev pri preverjanju in ocenjevanju znanja.

HVALA ZA VAŠO POZORNOST!