Strokovno usposabljanje za naziv TRENER KOARKA Usposabljenje je
Strokovno usposabljanje za naziv: TRENER - KOŠARKA Usposabljenje je sofinancirano s strani EVROPSKIH SOCIALNIH SKLADOV. Spletna stran Katedre za košarko na Fakulteti za šport: www. kosarka. fakultetazasport. com
Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Katedra za košarko Frane Erčulj, Brane Dežman OSNOVE CONSKIH OBRAMB
Osnovne značilnosti sodobnih conskih obramb § V conskih obrambah obrambni igralci pokrivajo določene prostore (cone) na igrišču, oziroma napadalce, ki se znajdejo v teh prostorih. Hkrati prilagajajo svoje položaje v teh prostorih glede na položaj žoge ter postavljanje in gibanje napadalcev. § Conske obrambe so lahko postavljene ali prehodne.
Osnovne značilnosti sodobnih conskih obramb § Trenerji jih največkrat uporabljajo kot druge oziroma dopolnilne obrambe. § So tudi obrambe presenečenja, ki jo lahko uporabljamo v kritičnih trenutkih tekme. § S consko obrambo lahko spremenimo hitrost igre. § V sodobni košarki se vedno bolj pogoste prilagodljive (march_up) conske obrambe, ki vključujejo med conska načela branjenja tudi načela osebne obrambe (conske obrambe se prilagajajo glede na napadalce in značilnosti celotnega napada).
§ Posamična odgovornost igralcev v conski obrambi je vse večja in je tudi natančno določena. § Začetna postavitev ne pove veliko o conski obrambi (enaka začetna postavitev ima lahko različna taktična pravila). § Conske obrambe so taktično vse bolj sestavljene ter informacijsko in energijsko vse bolj zahtevne. § Za uspešno igranje conske obrambe je potrebna visoka raven taktične, tehnične in kondicijske pripravljenosti.
KLASIFIKACIJA CONSKIH OBRAMB Znanih je več klasifikacij conskih obramb. Avtorji pri tem uporabljajo različne kriterije: Najbolj pogosti kriteriji so: • faza igre v obrambi (prehodne, postavljene), • število obrambnih črt (dve, tri, štiri) in • število igralcev v prvi obrambni črti (eden, dva ali trije).
Faze obrambe Prehodne conske obrambe: n po vsem igrišču (conski presing 1: 2: 1: 1, 2: 2: 1, 3: 1: 1), n na ¾ igrišča (conski presing 1: 2: 2, 3: 2), n na ½ igrišča (conski presing 1: 3: 1, 1: 2: 1: 1). Postavljene conske obrambe: n ozke (zgoščene) (cona 2: 1: 2, 2: 3, 1: 2: 2) n široke (razpršene) (cona 1: 3: 1, 3: 2, 2: 2: 1)
Število obrambnih črt Prehodne conske obrambe: n z dvema obrambnima črtama (conski presing 2: 3, 3: 2), n s tremi obrambnimi črtami (conski presing 2: 2: 1, 3: 1: 1), n s štirimi obrambnimi črtami (conski presing 1: 2: 1: 1, 2: 1: 1: 1). Postavljene conske obrambe: n z dvema obrambnima črtama (cona 2: 3, 3: 2) n s tremi obrambnimi črtami (cona 1: 2: 2, 1: 3: 1, 2: 1: 2, 2: 2: 1, 1: 1: 3)
Število igralcev v prvi obrambni črti Prehodne conske obrambe: n z enim (conski presing 1: 2: 1: 1, 1: 2: 2, 1: 3: 1), n z dvema (conski presing 2: 2: 1, 2: 1: 2, 2: 1: 1: 1), n s tremi (conski presing 3: 1: 1). Postavljene conske obrambe: n z enim (cona 1: 2: 2, 1: 3: 1, 1: 1: 3) n z dvema (cona 2: 3, 2: 1: 2) n s tremi (cona 3: 2)
Osnovne postavitve v coni
Osnovne postavitve v coni
. SPLOŠNA TAKTIČNA NAČELA CONSKE OBRAMBE § Osnovna značilnost conske obrambe je, da obrambni igralci pokrivajo določen prostor ali cono igrišča. § Obrambni igralci pokrivajo napadalca, ki se nahaja v njihovem obrambnem prostoru. § Obrambni igralci morajo ves čas prilagajati svoj položaj glede na gibanje žoge.
. § Vsak nov položaj žoge povzroči spreminjanje položajev vseh petih obrambnih igralcev. § Postavljanje in gibanje obrambnih igralcev je odvisno tudi od postavljanje in gibanja napadalcev (npr. vtekanje v cono ali skozi cono proti žogi, položaj nasprotnikovega zgornjega ali spodnjega centra, . . . ).
. § Če je žoga podana za hrbet obrambnega igralca, se mora ta obrniti proti košu in zavzeti položaj, ki mu omogoča dober nadzor nad žogo in nad napadalcem znotraj prostora, ki ga pokriva. § Napadalca z žogo pokriva obrambni igralec, ki brani prostor v katerem se napadalec nahaja (postavi se na črto koš - žoga).
§ Obrambni igralci, ki krijejo napadalce brez žoge, se postavljajo proti žogi v obliki klina (pomagajo soigralcu, ki krije napadalca z žogo) ali pa branijo globino. § Obrambni igralci v drugi obrambni črti pomagajo zaustavljati prodor napadalca z žogo.
§ Kadar v obrambnem prostoru obrambnega igralca ni napadalca, se ta pomakne v sredino trapeza in nadzira globino. § Obrambni igralci ne smejo dovoliti, da žoga pride v sredino oziroma globino conske obrambe (bodisi s podajo ali vodenjem), zato mora biti tu obramba najbolj zgoščena.
§ Vtekanja napadalcev s strani pomoči ovira obrambni igralec, ki igra na tej strani (pokrije igralca, ki vteka in opozori soigralce na vtekanje). § Nihče izmed obrambnih igralcev ne sme braniti praznega prostora.
§ Če je napadalec brez žoge v ugodnem položaju za sprejem žoge in uspešno nadaljevanje, mu mora najbližji obrambni igralec otežiti ali preprečiti sprejem žoge. § Prilagajanje obrambnih igralcev usmerja igralec iz zadnje obrambne črte, ki ima najboljši pregled nad dogajanjem.
§ Po metu na koš mora vsak obrambni igralec v conski obrambi vedeti kaj mora početi (zapreti prostor, skočiti za žogo, teči v protinapad ipd. ) § Pri razporejanju igralcev v conski obrambi moramo upoštevati njihove telesne značilnosti (višina, teža) in gibalne sposobnosti (hitrost, odrivna moč).
Prednosti conske obrambe § Z njo lahko taktično presenetimo nasprotnika ali spremenimo (znižamo) hitrost igranja. § Nasprotniku vsilimo igro, ki je ni vajen, v kateri ni uspešen (povzročimo slabo organizacijo igre v napadu, časovno stisko, slabo izbiro metov, podaj, prodorov),
§ Z njo lahko zmanjšamo težave oziroma pomanjkljivosti v lastnem moštvu (npr. težave z osebnimi napakami, slab skok v obrambi, slabše tehnično-taktično znanje, slabša kondicijska pripravljenost. . . ). § Učinkovita je proti moštvom, ki slabo mečejo na koš od daleč in slabo podajajo žogo.
§ Uspešna je proti moštvom z napadalci, ki veliko vodijo in zadržujejo žogo. § Uspešna je proti napadalcem, ki veliko prodirajo. § Skrije pomanjkljivosti posameznih igralcev.
§ Krepi kolektivno miselnost igralcev oziroma kolektivnost, § Lahko deluje kot psihični pritisk v določenih kritičnih trenutkih tekme (presenečenje).
§ Prostorska postavitev igralcev (še posebej pri zgoščenih conskih obrambah) omogoča dober položaj za skok v obrambi. § Omogoča lažje organiziranje protinapada, § Zmanjšuje učinkovitost postavljanja blokad.
§ Učinkovita je proti uspešnemu vnosu žoge v igrišče izza čelne črte. § Uspešna je, če so napadalci v časovni stiski. § Uspešna je proti moštvom, ki slabo igrajo 2: 1 in 3: 2.
§ Nekatere conske obrambe, lahko uporabljamo, če želimo igralce spočiti. § Pogosto je zelo učinkovita proti moštvom z mladimi in neizkušenimi igralci.
Slabosti oziroma pomanjkljivosti conske obrambe § Manj učinkovita pri preprečevanju metov na koš od daleč (še posebej s krilnih položajev). § Težko prepreči uspešna vtekanja napadalcev z razbremenjene strani, § Če jo napadalci razvlečejo, težko prepreči podajo pod koš ali prodor.
§ Če je med igralci prednje obrambne črte prevelik razmik, pridejo napadalci do lahkega meta s srednje razdalje. § Težko uskladimo obrambne igralce z napadalci po višini, moči, hitrosti ter drugih sposobnostih in lastnostih.
§ Ker obrambni igralci ne pokrivajo določenega igralca, težje zapirajo prostor. § Pasivnejše vrste conskih obramb lahko zmanjšajo hitrost igranja. § Manj primerna proti nasprotniku, ki igra hitre protinapade oziroma hitro zaključuje napade.
§ Za igralce in gledalce je lahko manj zanimiva in atraktivna. § Ni primerna za igralce stare do 14 let, saj slabo vpliva na razvoj gibalnih in taktičnih sposobnosti ter tehničnotaktičnih spretnosti mladih igralcev. § Zmanjšuje posamično odgovornost.
METODIČNI POSTOPEK UČENJA CONSKE OBRAMBE Metodični postopek določa izbor in zaporedje vaj, iger in drugih dejavnosti, ki jih uporabljamo pri učenju conske obrambe. § Dobra tehnika gibanja v obrambi (tehnika gibanja brez žoge in proti žogi). § Obvladanje različnih individualnih in skupinskih taktičnih elementov osebne obrambe.
§ Učenje obrambe proti različnim posamičnim in skupinskim taktičnim elementom, ki so specifični za napad proti conski obrambi (preigravanje, odkrivanje, vtekanje na obremenjeni in razbremenjeni strani ter različne vrste blokad). § Obrambne akcije najprej treniramo v različnih igralnih situacijah in v igri z manj igralci (1: 1, 2: 2, 3: 3, 4: 4) na en koš in v situacijah številčne premoči napadalcev.
Pri učenju določene conske obrambe: n n Igralce najprej teoretično seznanimo z njenimi osnovnimi značilnostmi in taktičnimi načeli. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi ponazorili (slike na tabli, video posnetki. . . ). Igralne situacije treniramo v igri z manj igralci, in v situacijah št. premoči.
§ V igri 5: 5 posebno pozornost posvetimo tistim igralnim situacijam, ki se bolj pogosto pojavljajo pri določeni conski obrambi (npr. obramba proti centru, obramba proti preobremenitvi, obramba proti vtekanju z razbremenjene strani, obramba proti pretekanju, obramba proti podaji preko conske obrambe, podvajanje ob čelni črti, ipd).
§ V prvi fazi učenja conske obrambe igrajo napadalci pasivno (olajšani pogoji omogočajo, da obrambni igralci ustrezno in pravočasno prilagodijo svoje položaje glede na nov položaj žoge in napadalcev).
§ Napadalci najprej sploh ne zaključujejo napada ali pa ga zaključijo le kadar so povsem neovirani pri metu. Njihova gibanja z in brez žoge so počasnejša, enako tudi podaje. § V naslednjih faza postopoma otežujemo pogoje igranja conske obrambe (napadalne akcije potekajo hitreje, napadalci pa skušajo kaznovati napake obrambnih igralcev).
§ Ko obrambo zadovoljivo obvladajo, lahko treniramo obrambne akcije hkrati s treniranjem napadalnih akcij. § V zaključni fazi učenja conske obrambe morajo igralci uspešno igrati consko obrambo v igri na dva koša, zato morajo obvladati tudi fazo prehoda v obrambo.
V začetni fazi učenja conske obrambe pogosto igramo s prilagojenimi pravili: § obramba s številčno premočjo (npr. 2: 3, 3: 4, 4: 5), § določen čas trajanja napada (npr. vsaj 10, 15, 20 sekund), § določeno število podaj v napadu (npr. vsaj 5, 6, 7. . . ), § igra brez vodenja v napadu ali samo z enkratnim vodenjem, § določen način zaključka napada (npr. samo met z razdalje, samo prodor pod koš, samo po vtekanju. . . ), § obramba proti napadu s številčno premočjo (3: 2, 4: 3, 5: 4, 6: 5, 7: 5).
- Slides: 38