Nova pisarija Strokovno pisanje na spletu MIRAN HLADNIK

Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu MIRAN HLADNIK

Predavanje noče biti … reklama za knjigo niti noče problematizirati razmerja med literarno vedo in jezikoslovjem; če bi že iskali jezikoslovno področje za osrednjo temo knjige (pismenost), bi bilo to uporabno jezikoslovje

Novo pisarijo so spodbudili Praktični spisovnik (1990 -2002) spremembe pisne prakse v vsakdanjem in strokovnem življenju ljudje se izražajo pisno (vsak že nekaj piše) znanje in internet sta se vključila med temeljne človekove pravice v okviru svobode govora („Vsak bi moral imeti pravico dostopa do svetovnega spleta, tako kot do pitne vode“) oz. pravice do obveščenosti (39. člen Ustave RS, (10. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope): „pravice, ki jih ima človek, morajo obstajati tudi v omrežju“ (nezavezujoča resolucija Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih 2016) spreminja se koncept teksta (nezaključen, polinkan, v spreminjanju) spreminja se koncept objavljenosti (javno objaviti : postaviti na splet) sodelovalno pisanje < individualno avtorstvo

Nova pisarija je spletna knjiga na Wikimedijinem spletišču Wikiknjige (2. nov. 2012 začetek pisanja, 8. maja 2014 prva izdaja, 23. julija 2016 druga izdaja (za četrtino obsežnejša od prejšnje), ki se ves čas spreminja (zadnja izboljšava 10. marca 2017) spreminja jo lahko vsakdo, pod svojim imenom ali anonimno vsaka sprememba je arhivirana in v zgodovini teksta vidna je tiskana knjiga (2016, 328 str. ), ki temelji na 2. spletni izdaji pod licenco Creative Commons 4. 0; založila jo je FF brez avtorske pogodbe

Bolj jezikoslovna poglavja Prešernova Nova pisarija Rangiranje jezikov na Wikipediji Izbira jezika Vaje v pisanju Pravopis (v poglavju Kredibilnost), zlasti ločila in velike začetnice Računalniški formati besedil (Navajanje) Žanri: popravljanje, učbenik Slog: napake (npr. terminologizacija, spol in število, naslov) DH: računalniško jezikoslovje (škrbina)

Prešernova Nova pisarija Prešernova pesnitev Nova pisarija sooča dva jezikovna koncepta: avtohtonističnega (ruralnega, purističnega): „besed se tujih boj ko hudga vraga“, „debelo po gorjansko jo zarobi“, „zapusti ročno mestne mi sosede“ … … in urbanega/svetovljanskega: „Al žlahtne kranjske tam cvetó besede, / kjer govoriti dosti več ne znajo, / pastirji samski, ko imena čéde? “, „ od grških, od latinskih so pisarjov / dobili starši učenost v dežélo, /in z njo besede tuje“. Dilema je aktualna še danes, npr. pri besedah implikacija : sovsebje.

Wikipedija kot indikator preživitvene sposobnosti jezika Wikipedija obstaja v 300 jezikih. Delež angleščine je 20 % in pada. Slovenščina je s 150. 000 gesli med jeziki dobro zastopana.

Izbira jezika Med pragmatično in simbolno motivacijo se odločam za pragmatično, to je tisto, ki upošteva naslovnika/uporabnika. Za slovenistične teme so zainteresirani slovensko govoreči, torej izberemo slovenščino. Jezikovna ignoranca angleško govorečih digitalnih humanistov, ki bi morali najglasneje uveljavljati princip jezikovnega pluralizma in pestrosti, je odraz ogroženosti njihove dosedanje privilegirane pozicije. Jezikovna in kulturna hegemonija angleščine pojenjuje. Samoumevno rabo lokalnih jezikov bodo omogočile jezikovne tehnologije. Jo že omogočajo.

Vaje v pisanju Popravljanje strojno prebranih besedil na Wikiviru uri v uporabi orodja, prispeva k slovenistični infrastrukturi, ozavešča o literarni preteklosti, uči opremljanja besedil z metapodatki, navaja na sodelovanje, upoštevanje dogovorov in redakcijskih principov glede ravnanja z ločili in napakami ter pri členjenju besedila.

Pravopis Pravopisna neoporečnost besedila je eno od jamstev njegove verodostojnosti. Popuščamo radi pri govoru, v zasebni pisni komunikaciji, v javni pisni komunikaciji pa pri rabi navajanju, virih in literaturi in pri ločilih. Popušča pa tudi pravopis: npr. z vezaji, narekovaji in veliko začetnico pri filozofih. Cobissovo „dvopičje“ in drugi separatorji. Ločila na koncu alinej. Ločila na koncu spletnih naslovov ali naslovov e-pošte. Ločilo med naslovom in podnaslovom. Ločila na koncu podnapisov k slikam, tabelam in grafikonom. Kaj početi s pikami na koncu naslovov pri redakciji starih besedil? Privzete velike začetnice za piko v urejevalniku.

Računalniški formati besedil Golobesedilni (txt) Bogatobesedilni komercialni (doc, docx) Bogatobesedilni javni (rtf, odt, html, wiki) Lepo prosim, samo ne pdf, še posebej slikovni pdf ne!

Žanri Popravljanje lektoriranje (popravljanje avtorjevih napak): pravopis in slog korigiranje (popravljanje napak, ki jih je povzročil kdo drug) sledenje spremembam v Wordu in v wikijih Komunikacija med avtorjem in popravljavcem Učbeniki so leglo stereotipnih in tudi jezikovno slabih formulacij.

Slog Kako s povezavami? V knjigi Praktični spisovnik (http: //lit. ijs. si/spisovn. html ) je tudi poglavje o hipertekstu. > V knjigi Praktični spisovnik je tudi poglavje o hipertekstu. Napake: gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje) nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila) pomanjkanje konteksta slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija » dobrega sloga «) slogovna puščobnost pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila) nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Računalniško jezikoslovje, Navajanje Oh, to pa že presega časovne meje predavanja, zato kdaj drugič.