Razvoj splone mature v smeri e veje odlinosti

Razvoj splošne mature v smeri še večje odličnosti in pravičnosti Posvetovanje o splošni maturi SAZU, 20. januar 2017 Blaž Zmazek, Alojz Pluško, Ivan Lorenčič

Razvoj splošne mature Blaž Zmazek

Osnovna šola - II Gimnazije - V Maturitetni tečaj SSI - V Splošna matura Univerzitetni programi - VI, VIII S et Poklicni tečaj M dm e pr. 5 Poklicna matura PTI (2 leti) - V Visoki strokovni programi - VI Poklic SPI (3 leta) - IV Zaključni izpit Poklic NPI (2 leti) - III Zaključni izpit Poklic 3

Splošna matura • Zmat (2. člen): S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programom maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. • DK SM v skladi z ZMat – opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. • DK SM opozarja na razloge za dosledno upoštevanje 38. člena ZVi. S: – le na SM se preverja doseganje splošnih znanj, ki so potrebna za univerzitetni študij.

Spremembe na SM • Sistem splošne mature (SM) je treba razvijati s ključnim namenom izboljšanja konkurenčnosti države. • SM je instrument za doseganje visokih standardov znanja, ki udejanja nadpovprečno podjetnost in ustvarjalnost.

Razlogi za spremembe • Enotna, višja raven zahtevnosti se vpelje pri vseh ostalih izbirnih predmetih SM. Izpiti se ocenjujejo z enotno, povišano ocenjevalno lestvico z ocenami od 1 do 8. • S posodobitvijo notranjih delov izpitov je potrebno odpraviti vpliv zunanjih dejavnikov na nekoreliranost internega dela SM z eksternim delom.

Namen sprememb Z uvedbo enotne ravni zahtevnosti pri izbirnih predmetih SM in posodobitvijo internih delov izpitov želi DK SM: • omogočiti tudi na drugih področjih nadarjenim dijakom, da izkažejo svoje poglobljeno znanje in predanost trdemu delu na izbranem temeljnem, splošnoizobraževalnem, strokovnem ali umetniškem področju,

Namen sprememb • dvigniti raven izkazanega in ovrednotenega znanja (posledično izboljšati rezultate naših dijakov na višji ravni zahtevnosti) ter • izboljšati primerljivost SM z drugimi evropskimi maturitetnimi sistemi, predvsem z mednarodno maturo.

Uvajanje VR pri izbirnih predmetih Alojz Pluško

Cilji, ki so zapisani v Beli knjigi 2011(str. 219): • Uvedba dveh zahtevnostnih ravni pri vseh predmetih splošne mature. • Vsi dijaki obvezno opravljajo dva predmeta na višji zahtevnostni ravni, med katerimi je najmanj eden izmed obveznih maturitetnih predmetov. • Višja raven omogoča izkazovanje odličnosti na izbranem področju.

Vsebinsko uvajanje • VR mora biti pripravljena na podlagi obstoječih UN. • Na VR se v večjem deležu kot do sedaj na OR preverjajo znanja na višjih taksonomskih ravneh. • Ohrani se minimalni standard (za pozitivno oceno). • Izpit na VR je treba zasnovati tako, da bo izvedljiv v trenutnih okvirih delovanja DPK SM.

Mnenja DPK- operativni predlogi izvedbe • ni potrebna sprememba časa pisanja; • izpitne pole naj vključujejo ustrezno večji delež nalog višje taksonomske stopnje; • v večji meri naj se ukine izbirnost vprašanj; • pri sestavljanju nalog znotraj posameznega vsebinskega sklopa (tj. strukturiranih nalog) se lahko zagotovi stopnjevanje težavnosti tako, da bodo te v zadnji tretjini vsakega sklopa ustrezale zahtevam višje ravni; • spremembe učnega načrta in izpitnih vsebin v PIK-u niso potrebne, saj slednji že predvideva naloge vseh taksonomskih stopenj in vključuje celotno snov.

Posledice uvedbe VR pri izbirnih predmetih • dvig kakovosti izkazanega znanja; • večja razločljivost rezultatov; • majhen povratni vpliv na organizacijo pouka zaradi povečanja zahtevnosti; • pozitivni povratni vpliv na kakovost pouka na višjih taksonomskih ravneh in posledično na nivo pridobljenega znanja; • zaradi zunanje diferenciacije v obliki izbirnosti (izbirnih) predmetov SM, notranja difrenciacija pri izbirnih predmetih ni potrebna. Pri obveznih predmetih je diferenciacija potrebna zaradi heterogenosti skupine, saj obvezne predmete opravljajo vsi dijaki; • neposredne finančne posledice niso predvidene;

Povzetek • Podlaga so obstoječi UN. • Ohrani se minimalni standard (za pozitivno oceno). • Ohranja se maturitetni standard glede števila ur v predmetniku gimnazije. • Izpit na VR je potrebno zasnovati tako, da bo izvedljiv v trenutnih okvirih delovanja DPK SM.

Povzetek • Poveča se zahtevnost tako, da se v večjem deležu preverjajo znanja na višjih taksonomskih ravneh. • Novi maturitetni katalogi morajo natančno in pravočasno opredeliti in predpisati nove oblike nalog in vprašanj, s katerimi bodo preverjane višje taksonomske ravni.

Spremembe internega dela Splošne mature Ivan Lorenčič

Razlogi za predlagane spremembe • Nespremenjene oblike internega dela od začetka izvajanja mature. • Izjemno nizka korelacija med rezultati internega dela in eksternega dela. • Moten pouk v času izvajanja ustnega dela mature. • Različni načini določevanja ocen internega dela- učitelj, komisije. • Različna težavnost internih delov.

Dosedanje oblike • • eksperimentalne vaje, ustni izpiti, seminarske naloge, projekti, nastopi, ekskurzije, terensko delo.

Nizka korelacija med internim in eksternim delom, • Razlike med šolami - načelo pravičnosti. • Nizka korelacija med ocenami na internem delu in eksternem delu. – Prvih šest matur 79 % vseh možnih točk, danes okrog 90% • Problem akademske poštenosti.

Predlagane spremembe • Razmislek o oblikah internih delov - možnost moderacije. • Obveznost internih delov ostaja. • Moderacija internih delov mature. • Zaključek internega dela mature pred začetkom pisnega dela mature. • Ukinitev komisij pri ustnem delu izpita. • Uvedba sprememb na maturi 2020.

Moderacija • Izbira načina moderacije, ki je izvedljiv in skladen s slovensko maturo. • Mednarodna matura. – Vzorec izdelkov se pošlje zunanjem ocenjevalcu – Zunanji ocenjevalec določi oceno vzorca – Ocena vzorca velja za vse kandidate – Snemanje ustnih izpitov • Ustni del: izdelek- posnetki izpitov. • Dodatni stroški.

Zaključek • Sprememba internega dela mature je nujna in neizogibna. • Vztrajanje pri dosedanjem načinu internega dela je izguba časa in denarja. • V primeru, da do sprememb ne pride, je bolje interni del ukiniti. Ukinitev bi bil korak nazaj, saj je uvedba internega dela imela v začetku zelo pozitiven učinek na pouk npr. izvajanje laboratorijskih vaj v vseh šolah.