KULTURA IN UMETNOST V 19 STOLETJU Neko je

  • Slides: 8
Download presentation
KULTURA IN UMETNOST V 19. STOLETJU » Nekoč je živela kraljica, ki je dobila

KULTURA IN UMETNOST V 19. STOLETJU » Nekoč je živela kraljica, ki je dobila hčerko, katere polt je bila tako bela kakor sneg, ustnice rdeče kakor kri in lasje črni kakor oglje, zato so ji rekli Sneguljčica. A kraljica je umrla in čez leto in dan si je kralj vzel drugo ženo. Ta je bila ošabna in ni prenesla, da bi mogel biti kdo lepši od nje. Ko je Sneguljčica doraščala, je bila lepa kakor jasen dan. Tedaj je nekega dne kraljica vprašala svoje čarobno ogledalo: ‘Ogledalo, ogledalo, povej, kdo je najlepši v deželi tej!’ Ogledalo je odgovorilo: ‘Kraljica, vi ste najlepši pri nas, a Sneguljčica je tisočkrat lepša od vas!’ Tedaj je kraljica zasovražila deklico. Naslednji dan poklicala lovca in mu rekla: ”Odpelji otroka v gozd in ga ubij. « brata Grimm, 19. stoletje.

EVROPSKA ROMANTIKA umetnostni slog prve polovice 19. stol. Prevladujejo romantične teme: minljivost, ljubezen osamljenost

EVROPSKA ROMANTIKA umetnostni slog prve polovice 19. stol. Prevladujejo romantične teme: minljivost, ljubezen osamljenost posameznika, hrepenenje po svobodi. Lirika je čustvena in razpoloženjska. Zanimala so jih filozofsko verska vprašanja, zgodovina daljnih dežel, lepši stari časi. Zavedali so se nasprotja med stvarnostjo in idealom, zatekali so se v naravo, pravljičnost, sanje, fantastiko. Svoj upor so kazali z zanikanjem pravil in veljavnih življenjskih meril o obliki in vsebini književnih zvrsti, Umetniki so se na svoj način vključili v narodnostnim boj, poveličevali so francosko revolucijo. Okrepilo se je tudi nacionalno čustvovanje. Romantike je zanimala • osamljenost posameznika sredi duhovno izpraznjene družbe, razočaranje nad svetom, • minljivost človeškega življenja in neskončnosti narave, • čustveno doživljanje (ljubezen, sočutje, osamljenost, hrepenenje po svobodi, prezir nasilja) • vera v smisel obstoja človeka, vera v napredek.

Francija: GERICAULT -Splav ladje Meduze , DELACROIX - Svoboda vodi ljudstvo Anglija: CONSTABLE (odraža

Francija: GERICAULT -Splav ladje Meduze , DELACROIX - Svoboda vodi ljudstvo Anglija: CONSTABLE (odraža se v barvi) je predhodnik impresionizma -Mlin -Domača hiša TURNER Dež, para in hitrost Španija: FRANCESCO GOYA-bil je dvorni slikar španskega kralja Karla IV. (portreti). Eden največjih grafikov vseh časov. -Streljanje talcev 3. maj 1808 REALIZEM Ljudje so se sčasoma naveličali veličastnih prizorov zgodovinske in religiozne tematike, slikarij, ki so poveličevale antiko. Kot odziv in kritika na romantike se po letu 1830 pojavi realizem. Ponovno zanimanje za realni, stvarni svet, ki je okoli nas. Prizori ne prizanašajo družbenemu dogajanju - socialna nota. Tako tankočutno opozarjanje na resničen svet okrog nas, se ni vedno ujemalo z meščanskim pogledom na umetnost, ki naj bi človeka raje razveseljevala, kot mu zbujala občutek krivde. Realizem se je “končal” okoli 1848, ko se je začel naturalizem. Umetniki so se zanašali le na naravo in prišli do ugotovitve, da ljudje delujejo glede na dednost, okolje in čas.

Posebnost tega časa je bil tudi porast slikarjev ljubiteljev. Meščan je za opremo doma

Posebnost tega časa je bil tudi porast slikarjev ljubiteljev. Meščan je za opremo doma naročal družinske portrete, kar je za slikarje predstavljalo najbolj reden vir zaslužka. Hud pretres slikarstvu je povzročil izum fotoaparata, ki se je zgodil sredi 19. stoletja. Fotografija, ki je hitro osvojila meščanskega naročnika je bila poceni, odpadlo je dolgotrajno poziranje slikarju, saj je fotograf tak poseg opravil v veliko krajšem času. Izdelki fotografov so povzročili kar nekaj negodovanj med ljubitelji in šolanimi umetniki. Začeli so razmišljati o pomenu realističnega upodabljanja in mnogi so znanje pridobljeno na akademijah kar zavrgli.

Nekateri slikarji so bili privrženci slikanja na prostem, preučevali so optične pojave in bi

Nekateri slikarji so bili privrženci slikanja na prostem, preučevali so optične pojave in bi jim lahko rekli raziskovalci sončnega spektra. Postavili so nova pravila, osnove moderne umetnosti. IMPRESIONIZEM • Impresionisti so slikarska stojala odnesli ven iz ateljeja in slikali v naravi. • Poudarek je bil na trenutnosti, impresionistična dela so bila v slikarstvu hitro naslikana, v književnosti in glasbi kratka. • Zastarelo, prašno umetnost je nadomestila toplota življenja in svežina narave. Slikar ali pesnik sta iz okolice polovila s svojimi čutili tiste vtise (impresije), ki so ju vznemirili in iz njih je slikar sestavil krasno sliko, pesnik dobro pesem. • Ta smer se je najprej razvila v Parizu, kamor so se kmalu začeli zgrinjati umetniki s celega sveta. Med kiparji umetniki je bil tipičen predstavnik Auguste Rodin, med slikarjj Edouard Manet - Olimpija, Zajtrk v travi. Krizo prihoda fotoaparata so slikarji prebrodili, odprli so pot novi, vzporedni veji umetnosti in pripravili teren za prihod modernih vrst slikarstva, ki je temeljil na zaznavanju notranjega sveta in ne samo slepem posnemanju videnega.

Umetniki so se v 19. stoletju družili po gostilnah in salonih, posebno pariških. Razmisli,

Umetniki so se v 19. stoletju družili po gostilnah in salonih, posebno pariških. Razmisli, zakaj. Nekaj možnih odgovorov. a) Na ta način so predstavili svoje delo, mnenje o nečem aktualnem, izmenjali izkušnje. b) Bili so samo ljudje, potrebovali so zabavo, pijačo in družbo. c) Nič drugega jim ni preostalo. V 19. stoletju še ni bilo radia, televizije, kina in računalnika. 1836. je raziskovalec Drovetto, v skladu s svojo trditvijo: » Starine so kakor vrt, ki po naravnem zakonu pripada tistemu, ki pobere in shrani njegove sadove. « iz Luksorja v Francijo kralju Ludviku Filipu pripeljal 236 ton težak Ramzesov obelisk. • Skupini nemških strokovnjakov je uspelo dešifrirati klinopisne napise iz Perzepolisa, • Henri Champollion pa je leta 1822 prevedel egipčanske znake s pomočjo kamna iz Rozete. • Nemški samouk Heinrich Schliemann je leta 1870 odkopal grško mesto Trojo i kasneje še Mikene. Veličasten zlat zaklad, ki ga je tam odkril, je preprosto odnesel v Nemčijo. INDUSTRIJA PROIZVAJA CENENO “UMETNOST” V 19. stol. se je z industrializacijo in priseljevanjem neizobraženih ljudi v mesto pojavil kič. Ljudje, ki so hoteli čimprej zakriti in zanikati svoje kmečko poreklo s posnemanjem meščanskega videza. Industrija je lahko s strojno proizvodnjo privlačnih cenejših predmetov sentimentalne vsebine, bleščečega videza zadovoljila njihove in splošne potrebe po umetnosti ali uglednosti. Kič je zgodovinski pojav ne - umetnosti industrijske družbe, ki proizvaja okrasne predmete brez umetniške vrednosti Kaj danes predstavlja kič tebi? V skupinah po tri učenci sestavite kolaž iz fotokopij del posameznega umetniškega obdobja. Nastalo bo Pripravite se na » debato « Trditev: Umetniki naj se ne vmešavajo v družbeno dogajanje.

Delacroix Edgar Degas Claude Monet Ivana Kobilca

Delacroix Edgar Degas Claude Monet Ivana Kobilca

 • Kako so svet dojemali romantiki? • Kakšnih tem so se lotevali? •

• Kako so svet dojemali romantiki? • Kakšnih tem so se lotevali? • Kako se je izrazil impresionistični umetnik? • Katere pisatelje in pesnike 19. stoletja si spoznal? • Poimenuj likovno zvrst, ki slika vsakdanjost in svet po naravnih zakonitostih. • Kakšna je razlika med romantičnim in realističnim umetnikom?