ANATOMIJA za 2 letnik plesne smeri Umetnike gimnazije

ANATOMIJA za 2. letnik plesne smeri Umetniške gimnazije SVŠGUGL

OKOSTJE STRUKTURA OKOSTJA Okostje je sestavljeno iz dveh osnovnih delov ogrodja: 1. okostje trupa ali aksialni skelet, sestavljen iz hrbtenice, glave, reber in prsnice. (glej skico) 2. privesno okostje ali apendikularni skelet (glej skico)

okostje trupa ali AKSIALNI skelet privesno okostje ali APENDIKULARNI skelet

HRBTENICA, ZGRADBA VRETENCA IN MEDENICA 1. ) Sedem (7) vratnih ali cervikalnih vretenc. Prvi dve sta po obliki atipični in sicer sta to: prvo vratno vretence, C 1 Atlas ali nosač ter drugo vratno vretence, C 2 -Axis ali okretač. Sledi pa še pet, po obliki tipičnih, vratnih vretenc. (glej skici) 2. ) Dvanajst (12) prsnih ali torakalnih vretenc, na katera so pritrjena rebra. Skupaj z njimi in prsnico pa tvorijo zaščitno in podporno steno prsnega koša, ki obdaja srce, pljuča in zgornje notranje organe. 3. ) Pet (5) ledvenih ali lumbalnih vretenc, največjih in najgloblje ležečih od vseh, tvori končni del gibljive hrbtenice. 4. ) Pet (5) križničnih ali sakralnih vretenc, ki so pri odraslem človeku spojeni v enotno zakrivljeno kost v obliki ščita, ki ji pravimo križnica, na katero je pritrjen medenični obroč. 5. ) Tri do pet (3 -5) majhnih vretenc, ki so delno ali povsem spojena, tvorijo trtico.

SESTAVA VRETENCA

SESTAVA MEDENICE: Medenično okostje na zadnji strani predstavljata križnica in trtica, ki sta spojeni s parom kolčnih kosti, ki predstavljata stransko in sprednjo stran okostja. Vsaka kolčnica je sestavljena iz treh delov: črevnice (os ilium), sednice (os ischium) in sramnice (os pubis). V otroštvu so ti deli ločeni in predstavljajo ločene kosti, v času pubertete pa zrastejo v eno kost. Kosti na sliki: 1. Križnica (os sacrum) 2. Črevnica (os ilium) 3. Sednica (os ischium) 4. Sramnica (os pubis) 5. Sramnična zrast 6. Sklepna jamica kolčnice (acetabulum) 7. Foramen obturatum 8. Trtica (os coccygis) Kosti, označene z 2 -4, skupaj tvorijo kolčnico.

RAMENSKI OBROČ, LOPATICE IN ROKE:

NOGA IN GLEŽENJ

SKLEPI Kosti so med seboj povezane s sklepi (articulatio). Delimo jih glede na gibljivost ali glede na to, kako so kosti zvezane med seboj. Sklepe v grobem delimo na: - gibljive ali prave - diartroze in - negibljive ali neprave - sinartroze. Pravim sklepom pravimo tudi sinovialni sklepi, ker imajo sinovialno, sklepno tekočino, ki se nahaja v sklepni votlini in hrani sklepni hrustanec, ki prekriva sklepne površine kosti. Celoten sklep ovija sklepna ovojnica, ki ima dve plasti: -zunanja je čvrsta vezivna ovojnica in se nadaljuje v pokostnico -notranja, tanka sinovialna ovojnica iz rahlega tkiva s številnimi krvnimi žilami in čutilnimi živčnimi končiči. Izloča sklepno tekočino, ki maže sklepni hrustanec, zmanjšuje njegovo trenje in ga prehranjuje.

Prave sklepe dalje razdelimo na šest tipov, glede na njihovo obliko in posledično, njihovo mobilnost: 1. kroglast sklep: omogoča največjo mobilnost in je več-osni, npr. ramenski ali kolčni sklep. 2. jajčast sklep: je dvo-osni sklep in omogoča abdukcijo in fleksijo ter delno rotacijo, npr. zapestje 3. sedlast sklep: dvo-osni, npr palčni zapestno-dlančni sklep (fleksija in ekstenzija) 4. tečajast sklep: eno-osni, npr. koleno, komolec. 5. čepast sklep: eno-osni, sklep med atlas (nosač) in axis (okretač) vretencema. 6. drsni sklep: brez-osni sklep, npr med vretenci ali med nartnimi kostmi. Primeri nepravih sklepov: spoj reber in prsnice, v medenici: črevnično-križnični del, sramna zrast, po nekaterih smereh sem sodijo tudi lobanjski šivi.

MIŠICE VRSTE MIŠIČNEGA TKIVA Mišica je organ, sestavljen iz mišičnega tkiva, ki ga gradijo mišična vlakna.

Mišice so specializirane za krčenje, vzdržujejo telesno držo, tvorijo toploto, omogočajo pretakanje tekočin in prenos snovi znotraj telesa ter omogočajo izražanje čustev. Glede na zgradbo in delovanje ločimo različne vrste mišičnega tkiva: - gladko (drobovno); leži v steni votlih in cevastih organov (želodec, črevesje, sečni mehur, maternica, . . . ), v steni krvnih in limfnih žil. Omogoča ritmično delovanje s počasnim krčenjem in sproščanjem in tako uravnava delovanje notranjih organov, pretakanje tekočin in prenos snovi skozi cevaste organe. Deluje brez vpliva naše volje, nadzoruje in oživčuje ga avtonomno živčevje. - prečno progasto; delimo ga na: a) skeletno, ki povezuje posamezne kosti tako, da se nanje pritrja, pri čemer stabilizira sklepe in omogoča gibanje. Deluje pod vplivom naše volje in zavesti, nadzoruje ga somatsko živčevje. Skeletne mišice pri odraslih predstavljajo kar 40 odstotkov telesne mase. b) srčno, ki gradi srce; odgovorno za črpanje in pretakanje krvi po telesu. Deluje pod vplivom prevodnega sistema srca in avtonomnega živčevja. Ima sposobnost samodejnega krčenja.

MIŠICE RAZLIKUJEMO PO OBLIKI, VELIKOSTI IN ŠTEVILU KIT - Tipična skeletna mišica je vretenasta, pogosta je v udih. - Po obliki so mišice kratke, dolge in ploščate. - Mesto, s katerega mišica izvira, je izvor (orgio) in se pri gibu, ki ga ta mišica izvaja, ne premika (nepremična točka). Mesto, na katerem se mišica prirašča, imenujemo narastišče (insertio) in se premika proti izhodišču (premična točka)

STABILIZATORJI TRUPA

RAVNINE GIBANJA IN VRSTE OSNOVNIH GIBANJ » ANATOMSKI POLOŽAJ « Opisovanje gibanja je pogosto zapleteno – gibi se lahko izvajajo v zelo različnih smereh in pogosto vključujejo premike v več sklepih. Zato pri opisovanju gibanja upoštevamo dogovore: - gibanje začnemo preučevati v vsakem posameznem sklepu posebej, - za vsak sklep opazujemo gibanje le v treh ravninah (sredinski, čelni in prečni), - gibanje opisujemo iz referenčnega položaja. Referenčni položaj se imenuje » anatomski položaj « - telo je v pokončni drži, noge so skupaj, stopala so vzporedno, roke so spuščene ob telesu, dlani so obrnjene naprej (npr. : fleksija (upogib) v zapestju pomeni, da se dlan premakne naprej glede na anatomski položaj telesa).

Pri opisovanju anatomskih struktur si pomagamo z navideznimi orientacijskimi ravninami. Osnovne orientacijske ravnine so tri in leže druga na drugo pravokotno. Glede na človeško telo potekata navpično čelna in sredinska (sagitalna) ravnina, pravokotno na njiju pa prečna ravnina.

Sredinske ravnine - Mediana (tudi sredinska) ravnina poteka navpično po sredini skozi hrbtenico in razdeli telo na desno in levo polovico. Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov ali struktur izraze desni in levi oziroma dexter in sinister. - Paramediane (tudi obsredinske ali sagitalne) ravnine potekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je nešteto. Glede na paramediane ravnine uporabljamo pri opisovanju izraze medialno (medialis) je tisto kar je bližje sredini, lateralno (lateralis) pa je tisto, kar leži bolj ob strani Čelna ravnina Čelna (tudi frontalna) ravnina poteka vzporedno s čelom in pravokotno na mediano ravnino. Telo razdeli na sprednji in zadnji del. Glede na to ravnino uporabljamo izraze anterior (ventralis) kar leži spredaj, posterior (dorsalis), kar leži zadaj. Prečne ravnine Prečne (tudi transverzalne) ravnine prerežejo telo počez, vodoravno in jih je nešteto. Telo razporedijo na zaporedne odseke. Glede na to ravnino uporabljamo izraze superior, zgornji oziroma v smeri proti glavi in inferior, spodnji oziroma v smeri proti repu.

Druge ravnine - Pri zgornjih in spodnjih udih uporabljamo še druge izraze, proksimalno kar leži bliže središču telesa (ali trupu – primer: prvi členek na prstu) in distalno kar je bolj oddaljeno od središča telesa (ali trupa – primer: drugi členek na prstu). - Na zgornjem udu razlikujemo radialno lego na strani koželjnice (radius) in ulnarno lego na strani podlahtnice (ulna). Na spodnjem udu poznamo tibialno lego na strani golenice (tibia) in fibularno lego na strani mečnice (fibula). - Na podlagi lege neke strukture glede na površino telesa se uporabljata izraza povrhnji (superficialis) in globoki (profundus). - Kar leži znotraj neke votline ali organa ali pa gleda proti mediani liniji telesa (ali leži ob njej) je interno (ali medialno), kar leži zunaj ali pa gleda od mediane linije telesa (ali leži oddaljeno od nje) pa eksterno (ali lateralno). Mediano pomeni ležeče na mediani liniji telesa. - Kar leži na trebušni strani je ventralno, kar leži na hrbtni strani je dorzalno. - Anteriorno je tisto kar leži spredaj in posteriorno tisto (tisti del), kar leži zadaj. - Kar leži zgoraj je superiorno, kar leži spodaj pa inferiorno (na primer: gornji del stegnenice (pri kolku) in spodnji del stegnenice (pri kolenu)).

VRSTE PREMIKOV/GIBOV GLEDE NA RAVNINE 1. Upogib ali fleksija Je gib v sagitalni ravnini, ki premakne določen del telesa pred anatomski položaj (ali naprej). primer: dvignite koleno proti prsnemu košu (gre za fleksijo kolka).

Izjemi sta: - dvig rok diagonalno navzgor (gre za fleksijo v ramenskem sklepu) - upogib stopala navzgor (gre za dorzalno fleksijo gležnja)

1. Izteg ali ekstenzija Je gib v sagitalni ravnini, ki premakne določen del telesa za anatomski položaj (ali nazaj). primer: nagnite glavo nazaj (gre za ekstenzijo vratu).

Izjeme so: - dvig rok zadaj (gre za ekstenzijo ramenskega sklepa) - upogib kolena (gre za fleksijo v kolenu) - upogib stopala navzdol (gre za plantarno fleksijo gležnja)

1. Primik ali addukcija Je gib v frontalni ravnini, ki premakne določen del telesa proti sredinski (mediani) liniji (lahko tudi čez sredinsko linijo). primer: prekrižajte levo nogo čez desno (gre za addukcijo kolka)

1. Odmik ali abdukcija Je gib v frontalni ravnini, ki premakne določen del telesa od sredinske (mediane) linije. primer: dvig roke v stran (gre za abdukcijo ramena)

1. Nagibanje na stran ali lateralna inklinacija Je premik trupa in/ali vratu na stran po frontalni ravnini. Za opisovanje gibanja prstov v frontalni ravnini zamenjamo mediano linijo telesa z osjo roke (ta linija poteka čez tretji prst – sredinec) ali noge (drugi prst).

1. Zunanja ali eksterna rotacija Je gib v transverzalni ravnini, ki določen del telesa obrne navzven. primer: postavitev v prvo odprto pozicijo (gre za zunanjo rotacijo kolka)

1. Notranja ali interna rotacija Je gib v transverzalni ravnini, ki določen del telesa obrne navznoter. primer: roko obrnemo navznoter (gre za notranjo rotacijo ramena)

1. Pronacija in supinacija Gre za obračanje navznoter ali v prav (pronacija) ali navzven ali vnic (supinacija) v transverzalni ravnini. primer: dlan položimo pred sebe in jo obrnemo navzdol (gre za pronacijo podlahti) in nato navzgor (gre za supinacijo podlahti)

Naloge (v parih): 1. Poskusi opisati (s strokovnimi izrazi, ki si jih pravkar spoznal-a) kar največ sprememb glede na anatomski položaj na spodnjih figurah. Naštej tudi kosti in glavne mišice, ki sodelujejo pri gibu.

2. Najdi svoje primere za fleksijo in ekstenzijo, abdukcijo in addukcijo, (lateralno) inklinacijo, notranjo in zunanjo rotacijo ter pronacijo in supinacijo. Opiši jih z besedami in pokaži z gibom oz. premikom.

ČESTITKE, ZDRŽALI STE DO KONCA!

ŽELIVA VAM USPEŠNO UČEN