GIMNAZIJE v Ljubljani PRIPRAVILA Maja Maek GIMNAZIJE SPLONE
GIMNAZIJE v Ljubljani PRIPRAVILA: Maja Maček
GIMNAZIJE • SPLOŠNE • s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška, Gimnazija Šentvid) • z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane, Gimnazija Bežigrad) • STROKOVNE • Ekonomska (Srednja ekonomska šola Lj. , Ekonomska šola Ljubljana) • Umetniška (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Lj. likovna smer; Srednja glasbena in baletna šola-glasbena smer, plesna smer; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana -plesna smer) • Tehniška (Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo, Gimnazija in veterinarska šola) • ZASEBNE (Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Želimlje, Waldorfska šola, EURO šola).
1. GIMNAZIJA ŠENTVID LJUBLJANA • Prušnikova ulica 98, Ljubljana • gimnazija (160 mest) • gimnazija s športnim oddelkom (40 mest) • trajanje izobraževanja 4 leta • več: http: //www. s-gimsen. lj. edus. si/
PROGRAM GIMNAZIJA • • • MATURA IZ PETIH PREDMETOV: slovenščine, tujega jezika (angleški, nemški, francoski), matematike, med izbirnimi predmeti (fizika, biologija, kemija, informatika, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, ekonomija, tuji jeziki, umetnostna zgodovina) izbere kandidat dva predmeta.
ŠPORTNI ODDELEK • Namen športnih oddelkov je, dijakom športnikom omogočiti take pogoje šolanja v gimnazijskem programu, da lahko združujejo zahteve izbrane športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na obeh področjih. Šola s posebnim načinom dela, kjer poleg razrednika z dijaki športniki delata še športni in pedagoški koordinator, omogoča visoke pogoje za izvedbo programa. Hkrati pa se skupaj s starši in trenerjem vzpostavi trikotnik, ki dijaka športnika obravnava celovito, saj je povezanost vseh skupaj, ključna za celotno uspešnost modela športnih oddelkov. Končni cilj je uspešno opravljena matura ob stalnem zagotavljanju pogojev za uspešnost v izbrani športni panogi.
VPISNI POGOJI (športni oddelek) • Dodatna potrdila ob prvem vpisu v športni oddelek v programu Gimnazija: • POTRDILO O REGISTRACIJI IN UDELEŽBI NA URADNIH TEKMOVANJIH NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE • POTRDILO O ČLANSTVU V ŠPORTNEM KLUBU OZIROMA DRUŠTVU • IZJAVA TRENERJA O SODELOVANJU (Razen izjave trenerja lahko ostale obrazce izpolnijo tudi starši in kandidat, vendar jih mora potrditi odgovorna oseba panožne zveze in/ali kluba)
VPISNI POGOJI (športni oddelek) • • POTRDILO OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZŠS (če ga kandidat ima) POTRDILO ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE ŠPORTA ALI OSEBNEGA ZDRAVNIKA • Kandidat lahko predloži kopijo obdelanih rezultatov športno vzgojnega kartona (izda jo športni pedagog na osnovni šoli) ali rezultate pridobljene na osnovi meritev in preverjanj v športnem klubu/društvu, nacionalni športni panožni zvezi ali reprezentanci. • Individualni razgovor (če je potrebno).
Izbor med kandidati-športni oddelek • Prva selekcija na podlagi vlog v kateri so vpisani najboljši športni dosežki • individualni in ekipni športi se obravnavajo enako • na podlagi športnih rezultatov naredijo ožji IZBOR • v nadaljevanju vpisnega postopka štejejo samo še dosežene točke, pridobljene s končnim uspehom in NPZ • če na podlagi predloženih dokazil ne morejo oceniti športne perspektivnosti kandidata, izvedejo individualni razgovor z njim, starši in trenerjem
Delo s športnimi oddelki • Vsako šolsko leto vpišejo en razred dijakov športnikov (od osemnajst do dvaindvajset), ki prihajajo iz različnih športnih panog. • Značilnosti športnih oddelkov je da imajo program prilagojen tako, da jim omogoča kar najbolj uspešno združevanje šole in športa. Najpomembnejši načini prilagojenega pouka so: · · · vsako ustno preverjanje je napovedano pouk imajo samo v dopoldanskem času profesorji, ki jih učijo imajo z njimi tudi individualne ure imajo več ur športne vzgoje lahko izvajajo treninge med poukom športne vzgoje ali zunaj šole v tem času · poleg razrednika delata z njimi še pedagoški (vzgojno in učno področje) in športni (športno področje) koordinator.
Delo s športnimi oddelki • Za same športnike je najtežje usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, saj treningi ne predstavljajo samo časovne obremenitve, ampak tudi telesno obremenitev, katere posledice se pogosto zaznajo že en dan po treningu. Vsako izostajanje znotraj pouka pa pomeni še dodatno težavo. • Največja težava s katero se ubadamo so ravno izostanki v času pouka. Športne izostanke znotraj pouka dovolimo samo dijakom, ki so učno uspešni. Značilnost športnih oddelkov na naši šoli je tudi ta, da so oddelki nespecifični in heterogeni (mešani po spolu in šport), zato to od nas terja, da vsakega dijaka obravnavamo še bolj individualno. • Ravno zato je število dijakov v razredu manjše - dvajset.
PREHAJANJE iz športnih v splošne oddelke • Če se dijak-športnik preneha aktivno ukvarjati s športom preko katerega je pridobil status športnika, potem ob koncu šol. leta po dogovoru z razrednikom, šol. psihologinjo ter obema koordinatorjema preide v splošni oddelek z enakim programom • enak postopek se izvede v primeru daljših zdravstvenih težav ali poškodbe
PREHAJANJE iz splošnih v športne oddelke • Vloga za dodelitev interne kategorizacije in dodelitev statusa športnika • potrdilo o članstvu v športni organizaciji (zajeto na vlogi) • ocena perspektivnosti, ki ji napiše trener kandidata • potrdilo zdravnika o zdravstvenem stanju • obdelani rezultati ŠV kartona za zadnje šol. leto
2. GIMNAZIJA LEDINA • Resljeva 12, Ljubljana • Že ob vpisu na šolo oblikujejo oddelke po izbirnih vsebinah (jezikovna, splošna, naravoslovno-matematična) • predmetnik prvega letnika je enoten
PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI • • • STATUS: dijaka vrhunskega športnika perspektivnega športnika dijaka kulturnika dijaka raziskovalca Delo z nadarjenimi dijaki
VPIS NA GIMNAZIJO LEDINA • Učni uspeh v 7. , 8. , 9. razredu OŠ (zaključne ocene obveznih predmetov; ocene splošnega učnega uspeha); max 190 točk • V primeru, da se na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk: rezultati pri NPZ (mat, slo), s pisnim soglasjem staršev oz. zakonitih zastopnikov
PREDMETNIK • • • SLOVENŠČINA , MATEMATIKA PRVI TUJI JEZIK (angleščina), DRUGI TUJI JEZIK (nemščina, italijanščina, francoščina, španščina ali ruščina) ZGODOVINA ŠPORTNA VZGOJA GEOGRAFIJA, BIOLOGIJA FIZIKA, KEMIJA PSIHOLOGIJA, SOCIOLOGIJA FILOZOFIJA, LIKOVNA UMETNOST GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA INFORMATIKA PEDAGOGIKA
KROŽKI • Aerobika, avantgardistična poezija, badminton, bralni klub, debatni klub, fitness, foto krožek, francoščina, geografski krožek, gimnastika za dekleta, Jazzina - šolski band, kemijski krožek, kiparski krožek, košarka za fante, krožek pletenja, lutke, Glavica Mladika - šol. časopis, odbojka, pevski zbor, računalniški krožek, ruščina, Šila - Impro liga, španščina, študijsko risanje, verstva in etika, zgodovinski krožek.
3. GIMNAZIJA VIČ • Tržaška 72, Ljubljana-Vič • Splošna gimnazija (ni usmeritev kot pri strokovni, umetniški, klasični) • oddelki se določajo glede na izbiro drugega tujega jezika (nemški, francoski, italijanski, španski jezik) • V 2. letniku si dijak lahko izbere tudi 3. tuji jezik
Osnovni statistični podatki v šolskem letu 2007/08 • • obiskuje Gimnazijo Vič 797 dijakov, v 24. oddelkih, poučuje 50 učiteljev, trije naravni govorci (za angleščino in nemščino) • trije laboranti (za kemijo, fiziko in biologijo) • prehodnost je 99, 75% • uspeh na maturi je 100%
PREDMETNIK • Sestavljajo obvezni in izbirni predmeti ter izbirne vsebine • OBVEZNI predmeti: • 4 leta: SLJ in književnost, MAT, prvi tuji jezikangleški j. , 2. tuji jezik (nemški, francoski, italijanski ali španski jezik), ZGO, ŠVZ • 3 leta: GEO, BIO, KEM, FIZ • 1 leto: GVZ, likovna umetnost, informatika, sociologija, psihologija, filozofija • Tedenska učna obveznost dijakov je 32 ur
IZBIRNE VSEBINE • V 1. , 2. , 3. letniku imajo na razpolago 90 ur, v 4. letniku pa 30 ur. • Obvezni del izbirnih vsebin načrtuje in izvaja šola po letnem delovnem načrtu, prosti del pa lahko dijaki izberejo iz ponudbe šole oz. drugih izvajalcev.
ZAKLJUČEK GIMN. PROGRAMA • Z maturo, ki obsega 5 predmetov, in sicer trije obvezni (SLJ in književnost; MAT; TJA) ter dva izbirna predmeta, ki ju dijak izbere med splošno-izobraževalnimi predmet (nemški jezik, francoski jezik, italijanski jezik, španski jezik, biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, umetnostna zgodovina in informatika).
RAZNO • RAZISKOVALNI TABORI • DELOVNE EKSKURZIJE (Tunizija, Egipt, Italija, Nizozemska, Norveška, ZDA …) • Več na spletni strani gimnazije Vič!
4. GIMNAZIJA POLJANE • Strossmayerjeva ul. 1, Ljubljana • PROGRAM: • splošna gimnazija () • klasična gimnazija ()
KLASIČNA GIMNAZIJA • Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeča nit programa - latinski jezik s književnostjo, ki se poučuje na dveh ravneh, začetni in nadaljevalni. Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije, med izbirnimi možnostmi za drugi tuji jezik pa je poleg nemščine, francoščine, italijanščine in španščine tudi klasična grščina.
KLASIČNA GIMNAZIJA • V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu klasične gimnazije obseg naravoslovja zožen; razliko lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu programa, ki v 3. in 4. letniku omogoča tako širitev znanj na posameznih področjih kot intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku lahko dijaki iz fonda štirih nerazporejenih ur izbirajo: · tretji moderni tuji jezik, · klasični jezik (grščina), · dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija, fizika), · umetnostna zgodovina, · likovna umetnost · in glasba.
KLASIČNA GIMNAZIJA • V 4. letniku je fond nerazporejenih ur še večji, dijak pa se odloča glede na izbor predmetov za maturo. Priprave na maturo dijak klasične gimnazije izbira med naslednjimi možnostmi: · tuji jezik (klasična jezika: latinščina, grščina; moderni jeziki: angleščina, nemščina, francoščina, španščina, italijanščina), · družboslovni predmet (zgodovina, geografija, filozofija, sociologija, psihologija), · naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija), · zgodovina umetnosti.
KLASIČNA GIMNAZIJA • Klasična gimnazija je torej namenjena tistim, ki si želijo v srednji šoli pridobiti najširša humanistična znanja. • S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji študij jezikoslovja, (modernih in klasičnih jezikov ter splošnega jezikoslovja), zgodovine in arheologije, umetnostne zgodovine, prava in drugih humanističnih in družboslovnih ved ter medicine, farmacije, veterine; uspešno pa pripravlja dijake tudi za študij v drugih univerzitetnih programih. • NOVO v tem šolskem letu: zmanjšanje število oddelkov klasične gimnazije: 2 oddelka namesto štirih!!
PROGRAM GIMNAZIJA; povečano število oddelkov: 6 oddelkov namesto štirje • Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del, ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo učenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer: JEZIKOVNO ali SPLOŠNO. Izbira temelji predvsem na zanimanju dijakov in je povezana tudi s predvidenim nadaljnjim študijem, čeprav sam vpis na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloča uspeh pri maturi. Predmetnika za posamezno usmeritev sta v 1. letniku enaka, ločita pa se po razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3. letniku. V jezikovni usmeritvi so vse te ure namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni usmeritvi pa so dodane različnim družboslovnim predmetom. • Dijak ob vpisu v 1. letnik odloči za splošno ali za jezikovno usmeritev. Tako že ob vpisu izbere določene izbirne predmete za 2. in 3. letnik, izbirne predmete, ki so enaki za obe usmeritvi, pa izbere sam konec tretjega letnika
JEZIKOVNA USMERITEV • Dijakom od 2. letnika dalje omogoča tudi pouk tretjega tujega jezika, ki je - glede na kombinacijo s prvim in drugim nemščina. Pouk tretjega jezika traja dve leti po tri ure na teden. V 4. letniku se dijaki lahko odločijo za 6 ur tega jezika na teden, tako da se izenači obseg znanja drugega in tretjega tujega jezika. Učenje tujih jezikov seveda ni namenjeno le tistim, ki jih želijo po končani gimnaziji študirati, ampak bodočim strokovnjakom na najrazličnejših področjih, saj je nujno za razumevanje strokovne literature in mednarodno sodelovanje.
SPLOŠNA USMERITEV • Učencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje (glasba in likovna umetnost) ter razširjeno znanje geografije in informatike, dodana je tudi ura pri lektorju tujega jezika. • V 4. letniku obstaja široka možnost izbire družboslovnih vsebin, katere namen je priprava za študij ekonomije, prava, filozofije, zgodovine, etnologije, geografije, sociologije, psihologije, pedagogike ali umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, sociologije, novinarstva ali politologije na FDV, organizacijskih ved, pa tudi priprava za študij na večini umetniških akademij.
EVROPSKI ODDELEK • Novi programski elementi so predvsem sledeči: · poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih jezikov, · razširjeni in poglobljeni cilji pouka slovenščine, · uvedba novega predmeta evropske študije, · razširitev programa obveznih izbirnih vsebin (OIV) s programi mednarodnega sodelovanja, · projektno delo kot oblika medpredmetnega povezovanja, · vključevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov, · timsko poučevanje, · načrtno vključevanje dijakov v izvenšolske dejavnosti. · NOVO: povečano število ur izbranega tujega jezika (tja, španščine); narodne/mednarodne izmenjave kot del programa.
ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA • Dijak uspešno konča izobraževanje po programu gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Šolsko delo je skladno z učnimi načrti zastavljeno tako, da dijake pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij. • Za EVROPSKI ODDELEK sta na maturi ob slovenščini in matematiki obvezna dva tuja jezika.
POSEBNOST GIMNAZIJE POLJANE • Široka izbira tujih jezikov: TJA (prvi tuji jezik), nemščina, francoščina, španščina, italijanščina, ruščina, latinščina, stara grščina, fakultativno pa kitajščina in arabščina. • V drugem letniku (splošna gimn. ) ali v tretjem letniku (klasična gimn. ) lahko izberejo še 3. tuji jezik.
5. GIMNAZIJA BEŽIGRAD • Peričeva ul. 4, Ljubljana • 34 oddelkov programa gimnazija, od tega 3 evropski oddelki • 2 oddelka mednarodne mature • 4 oddelke mednarodne šole
SPLOŠNO • Za maturo ponuja Gimnazija Bežigrad pripravo na široko izbiro predmetov: angleški jezik, nemški jezik, francoski jezik, fizika, kemija, biologija, zgodovina, geografija, psihologija, filozofija, sociologija, umetnostna zgodovina in ekonomija.
MEDNARODNA MATURA • Nacionalni maturi je enakovredna tudi mednarodna matura. • Program mednarodne mature poteka zadnji dve leti šolanja z angleščino kot učnim jezikom in se zaključi z mednarodno maturo iz šestih predmetov. • Pogoj za vpis je dobro znanje angleščine, prav dober ali odličen učni uspeh, saj v programu ni klasičnega številskega ocenjevanja. • Mednarodna šola je namenjena otrokom tujcev, ki živijo in delajo v Sloveniji. Tudi tu poteka pouk v angleščini, prvi dve leti po programu Middle Years Programme, zadnji dve po programu mednarodne mature. Del stroškov šolanja se pokriva s šolnino.
PREDMETNIK za program gimnazija • Dijaki bodo lahko na začetku šolanja izbrali oddelke z različnimi usmeritvami: • s poglabljanjem področja matematike, drugi tuji jezik začetna nemščina (dodatna ura matematike iz fonda nerazporejenih ur se bo izvajala v 2. letniku) • z razširjenim programom pouka nemščine kot drugega tujega jezika • splošni oddelek (drugi tuji jezik začetna nemščina ali francoščina) • športni oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina (dodatna ura športne vzgoje se bo izvajala v 2. letniku) • evropski oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina ali francoščina (dodatne ure tujih jezikov, slovenščine in evropske študije v izbirnem delu predmetnika)
PREDMETNIK za program gimnazija • Oddelki se bodo oblikovali na ta način le v primeru, če bo dovolj interesa za posamezne oddelke. Če bo prijav za oddelek z določeno usmeritvijo premalo, te usmeritve ne bo. V primeru, da bo prijav za neko usmeritev preveč, bodo imeli prednost dijaki z ustreznimi priznanji in večjim številom točk oz. za športni oddelek aktivni športniki. • V prvem letniku bo potekal program po enotnem predmetniku za vse usmeritve razen evropskega oddelka (dodatna ura jezika), v višjih letnikih pa bo odvisen od usmeritve in priprav na maturo. Čeprav se bodo posamezne usmeritve začele izvajati šele v drugem letniku, se morajo učenci odločiti za oddelke s temi usmeritvami že pri vpisu
MATEMATIČNI ODDELEK • Namenjen predvsem dijakom z izjemnim zanimanjem za matematiko in fiziko (priporočamo ga učencem z Vegovim oz. Stefanovim priznanjem).
ŠPORTNI ODDELEK • V športnem oddelku se bodo dijaki bolj intenzivno seznanjali z različnimi športi. V primeru prevelikega števila kandidatov bodo imeli prednost aktivni športniki, sicer pa za vpis v ta oddelek ni posebnih pogojev in omejitev.
RAZŠIRJEN PROGRAM NEMŠČINE • Razširjeni program pouka nemščine je namenjen predvsem dijakom z dobrim predznanjem nemščine (vsaj dve leti učenja nemščine) in zanimanjem za nemščino. Dijaki te usmeritve bodo imeli v 1. in 2. letniku možnost dveh dodatnih ur pouka nemščine, praviloma v času izven pouka, pri programskem učitelju iz Nemčije. V 3. in 4. letniku se bodo lahko pripravljali na izpit za Nemško jezikovno diplomo II.
EVROPSKI ODDELEK • Primeren za dijake, ki jih zanima družboslovje in učenje tujih jezikov in so se pripravljeni vključiti v programe mednarodnega sodelovanja ter v zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno tematiko.
DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI BEŽIGRAD • IZBIRNE VSEBINE • projektni teden, športni in raziskovalni tabori, vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena vzgoja, športne in kulturne dejavnosti, dejavnosti na področju glasbene in likovne umetnosti, prostovoljno socialno delo, državljanska kultura, tečaj uspešnega učenja, tečaj prve pomoči in cestnoprometnih predpisov, kulturne dejavnosti, ekskurzije, maturantski izlet
Športne aktivnosti • Dijaki se lahko udejstvujejo tudi v športu in tekmujejo v košarki, nogometu, odbojki ter badmintonu ali pa sodelujejo v navijaški in plesni skupini.
Fakultativni jeziki • Za dijake, ki bi se radi učili več tujih jezikov, je na šoli organiziran fakultativni pouk francoščine, italijanščine, španščine in ruščine.
Nemška jezikovna diploma • Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodni izpit iz nemškega jezika, ki omogoča študij na nemških univerzah brez dodatnih preizkusov znanja jezika. Priprave na izpit potekajo v 3. in 4. letniku dve uri tedensko po pouku, vodijo jih učitelji šole in programski učitelj iz Nemčije. Izpitni roki za pisni del so v pozni jeseni, za ustni pa pozimi ali spomladi. Priprav in samega izpita dijakom Gimnazije Bežigrad ni treba posebej plačati, pogoj za vključitev v priprave pa je vsaj prav dobra ocena iz nemškega jezika v drugem letniku. • • • Kaj nudi jezikovna diploma? Z DSD II lahko študirate v Nemčiji. Olajša pridobivanje štipendij. Koristna je prijavah za službo. Več: http: //www. s-gimb. lj. edus. si/gimb/index. php? id=142
Prostovoljno delo • Prostovoljno delo na Gimnaziji Bežigrad ima dolgoletno tradicijo. Poleg tega, da dijaki kot prostovoljci pomagajo mlajšim vrstnikom preko Centrov za socialno delo in MISSS-a, vsako leto pripravimo tudi dobrodelni teden v sodelovanju z Območno enoto Rdečega križa Ljubljana, namen tega tedna je zbrati denar za nakup novoletnih daril otrokom iz slabše situiranih družin.
6. GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA oz. “ŠUBIČEVA” GIMNAZIJA • Šubičeva 1, Ljubljana • Splošna gimnazija (210)
PREDMETNIK GIMNAZIJE • OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI: SLJ, MAT, prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, ZGO, ŠVZ • OBVEZNI PREDMETI: GVZ, LVZ, GEO, BIO, KEM, FIZ, psihologija (2. ali 3. letnik), sociologija (2 ali 3 letnik), filozofija (3. ali 4. letnik), informatika
SPLOŠNA GIMNAZIJA • Predmetnik splošne gimnazije predvideva od 2. letnika naprej določeno št. izbirnih ur, ki jih bo šola glede na interese dijakov razporedila med obvezne maturitetne predmete, tuje jezike, naravoslovne in družboslovne predmete. • PREDVIDEVAJO NASLEDNJO RAZPOREDITVE (lahko pride do sprememb) • Splošni program s poglabljanjem naravoslovnih predmetov (tuja jezika: TJA, NEM). Ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku namenjene naravoslovju ter obveznim in izbirnim maturitetnim predmetom.
PREDMETNIK • Splošni program s poglabljanjem družboslovnih predmetov • tuja jezika: TJA in francoščina ali nemščina • ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim maturitetnim predmetom. • Splošni program s poglabljanjem družboslovnih predmetov • tuja jezika: TJA in italijanščina • ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim maturitetnim predmetom.
PREDMETNIK • Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov: • tuji jeziki: TJA, nemščina in italijanščina ali latinščina • tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in izbirne maturitetne predmete
PREDMETNIK • Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov: • tuji jeziki: TJA, nemščina in francoščina ali španščina • tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in izbirne maturitetne predmete • POZOR: pri oblikovanju oddelkov bodo upoštevali želje dijakov le, če bo za posamezne oddelke dovolj prijavljenih
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE • OBVEZNI DEL: državljanska kultura, knjižnična informacijska znanja, kulturnoumetniške vsebine, športni dnevi, zdravstvena vzgoja, vzgoja za družino, mir in nenasilje, kulturno-umetniške vsebine (z likovnega področja ali glasbenega področja) • IZBIRNI DEL: dijaki lahko prosto izbiranjo iz kataloga obveznih izbirnih vsebin (Zavod RS za šolstvo) oz. kataloga obveznih izbirnih vsebin šole, ki je del letnega delovnega načrta
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE • Šola določi nekatere vsebine iz obeh katalogov kot obvezno ponudbo šole (logika, medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom, metodologija raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prva pomoč, športni tabori in šole v naravi, učenje za učenje, verstva in etika • URE IZVEN ŠOLE: določene ure lahko opravijo dijaki v organizacijah izven šole (jezikovni tečaji, glasbena šola, abonmaji, športne dejavnosti.
DEJAVNOSTI NA ŠOLI • KROŽKI in DELAVNICE: likovna delavnica, fizikalno-tehnični krožek, astronomski krožek, literarni večer, dramski krožek in impro liga, bralna značka pri SLJ, TJA in nemščini, biološko terensko delo, nemški krožek, latinski krožek, šolski časopis in literarni zbornik, prostovoljno socialno delo, računalniški krožek, filmski, dramski in operni abonma, arhitekturno risanje, logika in razvedrilna MAT, KEM krožek, debatni krožek, pevski zbor, Unesco krožek.
DEJAVNOSTI NA ŠOLI • TEKMOVANJA • IZDELAVA RAZISKOVALNIH NALOG • TABORI (biološki, umetnostnozgodovinski, športni …) • INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE • ŠPORT (Tivoli-fitnes, aerobika, plavanje. . ) • ŠOLSKA PREHRANA
7. SPLOŠNA GIMNAZIJA: “Aškerčeva gimnazija” • Aškerčeva 1, Ljubljana • uradno ime: SPLOŠNA IN STROKOVNA (tehniška) GIMNAZIJA • je ena izmed organizacijskih enot v okviru Šolskega centra Ljubljana, v katerem so še: Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola in Srednja strojna šola. • Srednja kemijska šola in Srednja strojna šola sta v procesu združevanja. • Šole so organizacijsko in lokacijsko ločene. Vsaka šola kot organizacijska enota ima svoje vodstvo (ravnatelja, šolsko svetovalno službo, tajništvo) in svojo zbornico.
PREDMETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE • I. Obvezni štiriletni predmeti: • • • Slovenščina Matematika Prvi tuji jezik (TJA ali nemščina odvisno od začetnega jezika v OŠ) Drugi tuji jezik (nemščina ali italijanščina ali francoščina) Zgodovina Športna vzgoja II. Obvezni predmeti: glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija, informatika III. Izbirni predmeti: Ekonomija, umetnostna zgodovina V 4. letniku se od obveznih predmetov izvajajo samo tisti, ki si jih dijaki izberejo za maturo.
8. GIMNAZIJA LJUBLJANA • Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana • Gimnazija (90) • Umetniška gimnazija-plesna smer (sodobni ples)-30
SPLOŠNO • Izbor med tremi usmeritvami; JUNIJA • V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo šele v 2. in 3. letniku (3 ure na teden). • Družboslovna • Jezikovna (v 2. in 3. letniku 3. tuji jezik) • Naravoslovna
SPLOŠNO • V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo šele v 2. in 3. letniku (3 ure na teden). V 4. letniku je od 8 do 12 nerazporejenih ur na teden namenjenih predvsem pripravi na maturo. Dijaki izberejo usmeritev glede na svoje interese. • Družboslovna usmeritev: • - v 2. letniku: nemščina, ekonomija, umetnostna zgodovina, likovno snovanje, geografija; - v 3. letniku: angleščina, umetnostna zgodovina, ekonomija, zgodovina. • Jezikovna usmeritev: • - v 2. in 3. letniku: tretji tuji jezik (francoščina ali italijanščina ali nemščina) • Naravoslovna usmeritev: • - v 2. letniku: matematika, informatika, študij okolja; - v 3. letniku: fizika, biologija, kemija.
UMETNIŠKA GIMNAZIJAplesna smer-sodobni ples • Vsebuje 2 modula: modeul A (balet) in modul B (sodobni ples) • Štiriletni program umetniške gimnazije plesne smeri sodobni ples je gimnazijski program, ki dijakom omogoča, da svojo nadarjenost za ples razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov s poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet. Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo na maturo, ki predstavlja tudi pogoj za vpis v univerzitetne študijske programe. Zato je smiselno, da se vanj vpišejo vedoželjni in vztrajni učenci z boljšim učnim uspehom.
POGOJI ZA VKLJUČITEV V TA PROGRAM • Uspešno zaključena OŠ • zdravniško potrdilo • nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom posebnih sposobnosti in ga kandidati opravljajo v času prenosa prijav (natančneje v Razpisu za vpis)
9. GIMNAZIJA LJUBLJANA ŠIŠKA • Aljaževa ul. 32, Ljubljana • Splošna gimnazija (60) • Športni oddelek (80)
SPLOŠNA GIMNAZIJA • V predmetniku imajo dijaki 1. letnika tedensko tri ure športne vzgoje, dijaki 2. , 3. in 4. letnika pa štiri ure. • Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z učenjem nemščine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni ravni, če so imeli nemščino kot izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. • V 1. letniku se v okviru OIV-ja izvede zimska šola v naravi. • Dijaki v okviru nerazporejenih ur predmetnika v 2. letniku poglabljajo znanje pri matematiki in nemščini, v 3. letniku pri slovenščini in angleščini, v 4. letniku pa pri obveznih maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih maturitetnih predmetih. • Sestavni del predmetnika so izbirne vsebine: kulturne dejavnosti, zdravstvena, vzgoja s tečajem prve pomoči, vzgoja za družino, mir in nenasilje, trening sprostitve in koncentracije, prostovoljno socialno delo ipd. •
• • • ŠPORTNI ODDELEK V športni oddelek se lahko vpišejo kategorizirani športniki, ki jim nacionalna panožna športna zveza podeli status A, B ali C. V vsakem letniku so štirje športni oddelki, od tega trije homogeni (rokometni nogometni, odbojkarski oddelek, osnova za oblikovanje homogega oddelka je število sprejetih dijakov v 1. letnik gimnazija/š z isto sportno panogo). Nogometni oddelek je internatskega tipa – college. V vsakem oddelku je največ 22 dijakov, ki imajo načrtovano pisno in ustno ocenjevanje znanja. Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z učenjem nemščine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni ravni, če so imeli nemščino kot izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. V športnih oddelkih učitelji izvajajo ure individualnega dela (OUP – ure organizirane učne pomoči). Te ure so namenjene dodatni razlagi in utrjevanju znanja. Dijaki v okviru nerazporejenih ur v 2. letniku poglabljajo znanje pri matematiki, v 3. letniku pri slovenščini, v 4. letniku pa pri obveznih maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih maturitetnih predmetih.
ŠPORTNI ODDELEK • • V športnih oddelkih je povečan fond ur športne vzgoje. Poteka v obliki treh treningov po 90 minut (približno 100 treningov letno). Prvi dve leti je program športne vzgoje usmerjen v pridobivanje široke gibalne izobrazbe in osnovne telesne priprave. V 3. in 4. letniku je jutranji trening individualen in specializiran. Športno vzgojo vodijo športni koordinatorji, profesorji športne vzgoje, ki so specializirani za delo s športniki, in zunanji sodelavci, strokovnjaki za posamezna področja. Posebej obremenjeni dijaki športniki imajo možnost posebnega dogovora o prilagajanju šolskih obveznosti. Športna vzgoja poteka v različnih športnih objektih. Uporabljamo šolsko telovadnico in fitnes, dvorano športnega društva GIB v Drenikovi ulici, atletski stadion in ostale športne površine ŽŠD Ljubljana, rokometni oddelek pa tudi dvorano v Hali Tivoli. V okviru izbirnih vsebin potekajo: šole v naravi (vključeni športni treningi, teoretična predavanja o športu, plesne aktivnosti, zdravstvena vzgoja, prva pomoč), kulturni dnevi, razvedrilni program in drugo.
POSEBNOSTI • Pouk v dopoldanskem času • v predmetniku je 6 ur športne vzgoje v športnih oddelkih • pisno in ustno preverjanje znanja je vnaprej napovedano in načrtovano za vsako ocenjevalno obdobje • šola v naravi za športne in splošne oddelke • športna malica, športno in vegetarijansko kosilo • možnost pridobitve statusa športnika, umetnika, raziskovalca v splošnih oddelkih • individualni program preverjanja znanja za zelo obremenjene dijake športnike, umetnike, raziskovalce • vsako leto najboljšim športnikom podeljujejo priznanje zlati diskobolos
POSEBNOSTI DELA v športnih oddelkih • Za vpis v športni oddelek morajo kandidati zadostiti dodatnim športnim kriterijem • športni oddelki štejejo do 22 dijakov • vsak profesor ima tedensko 3 ure individualnega dela za pomoč dijakom • v 3. in 4. letniku poteka pouk nekaterih predmetov polletno s celotnim obsegom ur, tako da so dijaki med letom manj obremenjeni • za dijake športnike velja poseben pravilnik vnaprej planiranega opravičevanja športnih izostankov • pouk športne vzgoje poteka v šolski telovadnici, šolskem fitnessu, v dvorani Atletskega in Gimnastičnega centra in bazenu Hale Tivoli
10. GIMNAZIJA MOSTE • Zaloška c. 49, Ljubljana • Gimnazija Moste izvaja program splošne gimnazije in maturitetni tečaj.
PREDMETNIK • obvezni štiriletni predmeti: slovenščina, matematika, prvi tuji jezik (angleški jezik), drugi tuji jezik (nemški, italijanski ali francoski jezik), zgodovina in športna vzgoja. • obvezni predmeti: glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija, informatika.
PREDMETNIK • izbirni predmeti v 2. , 3. in 4. letniku: Dijaki si jih izberejo glede na interese oz. sposobnosti in ponudbo šole kot dodatne ure obveznih predmetov in kot pripravo na maturo v 4. letniku. • obvezne izbirne vsebine: So sestavni del predmetnika in se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja. Izbirne vsebine so za dijake možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo njihove individualne želje in nagnjenja. Obvezne izbirne vsebine niso predmeti in niso nadomestilo za pouk.
STROKOVNE GIMNAZIJE • Umetniške gimnazije • Tehniške gimnazije • Ekonomske gimnazije
UMETNIŠKE GIMNAZIJE • Pridobivanje strokovnih znanj, ki ti omogočajo nadaljnje izobraževanje za umetniško kariero. Opravljena matura pa ti nudi možnost nadaljevanja šolanja tudi na drugih univerzah in visokih šolah • UMETNIŠKE GIMNAZIJE SO: • Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana • Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana • Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (plesna smer)
Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana • Vegova ul. 7, Ljubljana • Program traja 4 leta • GLASBENA SMER (glasbeni stavek, petje, instrument, jazz-zabavna glasba) • PLESNA SMER (balet) • Po uspešno opravljeni maturi dijaki lahko nadaljujejo univerzitetni študij na Akademiji za glasbo in na drugih fakultetah, razen na tistih, ki določajo posebne pogoje pri izbirnih predmetov na maturi
GLASBENA SMER • Glasbeni stavek • znanje klavirja v obsegu prvih štirih razredov in nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole;
GLASBENA SMER • Petje - instrument • znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole; za petje: znanje v obsegu dveh razredov glasbene šole, zdravniško potrdilo, s katerim se ugotovi zdravstveno stanje pevskega organa, potrebna starost za dekleta je vsaj 17 let, za fante pa vsaj 18 let z zaključeno mutacijo; • • za posamezne instrumente še: violina, violončelo, kitara, klavir, harmonika: znanje ustreznega instrumenta v obsegu šestih razredov glasbene šole; flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba, kontrabas, tolkala: znanje ustreznega instrumenta v obsegu štirih razredov glasbene šole; za skupino instrumentov pihal in trobil mora kandidat priložiti še zdravniško spričevalo; harfa: znanje harfe v obsegu prvih štirih razredov glasbene šole;
GLASBENA SMER • Jazz - zabavna glasba • znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole; • znanje petja v obsegu dveh razredov glasbene šole ter zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju pevskega organa, starost za dekleta je praviloma 17 let in za fante 18 let z zaključeno mutacijo; • znanje ustreznega instrumenta - klavir, kitara v obsegu šestih razredov glasbene šole; saksofon, trobenta, kontrabas, tolkala v obsegu štirih razredov glasbene šole
PLESNA SMER • BALET • • • posebna nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom znanja, s katerim kandidat dokaže: znanje klasičnega baleta v obsegu štirih razredov baletne šole; znanje stilnih plesov v obsegu enega razreda baletne šole; znanje nauka o glasbi v obsegu treh razredov baletne šole; znanje klavirja v obsegu dveh razredov baletne šole; zdravniško spričevalo, s katerim se ugotavlja splošno zdravstveno stanje, anatomske značilnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog, oblika postave in nog, posebnosti stopala), antropometrične meritve (sorazmerja med deli telesa).
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana • • Gosposka ul. 18, Ljubljana umetniška gimnazija-likovna smer Tehnik oblikovanja Fotografski tehnik
UMETNIŠKA GIMNAZIJAlikovna smer • umetniška gimnazija / likovna smer Program je poleg klasičnih gimnazijskih predmetov bogatejši za sklop umetniških vsebin in nadgrajuje splošno razgledanost. Vpelje vas v svet arhitekture (od etnologije, stavbarstva in urbanizma do filozofije vrtne umetnosti), zgodovine umetnosti (od najstarejših civilizacij do danes), likovne teorije (razumevanje likovnih zakonitosti), risanja in slikanja, plastičnega oblikovanja, osnov varovanja dediščine. . .
TEHNIŠKE GIMNAZIJE • Program tehniške gimnazije se izvaja na: • Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo • Gimnazija in veterinarska šola Ljubljana
Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo • Vegova ul. 4, Ljubljana • TEHNIŠKA GIMNAZIJA: Dijak pridobi večino znanj, ki bi jih dobil na splošni gimnaziji, le da bo razen znanj iz splošnih predmetov (slovenščina, dva tuja jezika, matematika, fizika, kemija, biologija zgodovina, geografija, sociologija in psihologija) dobil tudi dodatna elektrotehniška ali računalniška znanja. • Za koga je šola namenjena: Za vse tiste, ki želijo po končani srednji šoli študirati na fakulteti, ki jih zanimata naravoslovje in tehnika in ki so sposobni dosegati dobre učne uspehe ter pripravljeni za to tudi dovolj delati. • Šolanje se zaključi s splošno maturo
Gimnazija in veterinarska šola • Tehniška gimnazija se od splošne razlikuje po strokovnih predmetih (biotehnologija, mikrobiologija, laboratorijske vaje), ki jih začnejo izvajati v 2. letniku. • Program se konča s splošno maturo • Če se odločijo za poklicni tečaj (1 leto)-pridobijo naziv veterinarski ali živilski tehnik. Torej možnost srednje strokovne oz. tehniške izobrazbe
EKONOMSKE GIMNAZIJE • Srednja ekonomska šola Ljubljana (Roška) • Ekonomska šola Ljubljana (Prešernova)
Srednja ekonomska šola Ljubljana • Roška c. 2, Ljubljana • Program ekonomske gimnazije je namenjena dijakom, ki: · želijo pridobiti splošno znanje · želijo pridobiti splošna in temeljna ekonomskoposlovna znanja, · želijo razvijati analitično mišljenje, organizacijskovodstvene sposobnosti in sposobnosti timskega povezovanja ter · želijo pridobiti podjetnost in menegerske spretnosti. · se želijo seznaniti z aktualnim dogajanjem v gospodarstvu
PREDMETNIK • • • Slovenščina Matematika Tuji jezik II* Ekonomija Zgodovina Športna vzgoja Likovna umetnost Geografija Biologija, Kemija, Psihologija, Sociologija Informatika, Podjetništvo
ZAKLJUČEK ŠOLANJA • S splošno maturo • Po poklicnem tečaju (1 leto)- lahko pridobijo tudi izobrazbo ekonomskega tehnika (srednje strokovno oz. tehniško izobraževanje)
Ekonomska šola Ljubljana • Prešernova c. 6, Ljubljana • Slovenščina, matematika, prvi tuj jezik, drugi tuj jezik, ekonomija, zgodovina, geografija biologija, kemija glasba/likovna umetnost, sociologija, psihologija, informatika, podjetništvo, športna vzgoja • ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA: s poklicno maturo
ZASEBNE GIMNAZIJE v Ljubljani • Zavod sv. Stanislava : Škofijska klasična gimnazija Ljubljana- Šentvid • Zavod sv. Frančiška Saleškega: Gimnazija Želimlje • Waldorfska šola, Ljubljana • EURO šola Ljubljana
1. WALDORFSKA GIMNAZIJA • • • Namenjena predvsem učencem, ki so zaključili waldorfsko osnovno šolo, vendar pa so vrata odprta tudi tistim, ki so obiskovali javne osnovne šole POGOJ za vpis: uspešno opravljena OŠ, široki interesi, aktivnost zunaj šole (umetnost, šport, prostovoljno delo. . . ) in pripravljenost srečati se z novimi dejavnostmi, predvsem na umetniško-praktičnem področju Waldorfska šola Ljubljana na srednješolski stopnji ponuja program waldorfske gimnazije. Program traja štiri ali pet let. ŠOLNINA: Izpolnjene finančne obveznosti staršev oz. skrbnikov v posameznem šolskem letu, so pogoj za napredovanje dijaka v višji razred VPIS: le en oddelek na šolsko leto-max 32 učencev; enaki pogoji kot za ostale srednje šole, življenjepis, razgovor s starši, interesi. .
POSEBNOSTI DELA • GLAVNA URA IN POUK V EPOHAH: • poučevanje akademskih predmetov (SLJ, MAT, ZGO. . . ) poteka v treh ali štiritedenskih učnih obdobjih oz. epohah. Predmet epohe je na urniku vsak dan v tako imenovani glavni uri, s katero se pouk začne, traja pa 120 minut. • OSTALI POUK: pouk tujih jezikov (tja, nemščina), umetniških predmetov ter pouk umetniškouporabnega oblikovanja poteka po glavni uri v rednih tedenskih urah
UMETNIŠKI PREDMETI • Mladostniku omogočijo, da se izrazijo, spoznajo, uživajo v procesu ustvarjanja! • Umetniški predmeti so: slikanje in kiparjenje, glasba, evritmija (zlitje gibanja in duhovnega; je umetnost giba, ki vizualizira govor in glasbo)
Pouk umetniško-uporabnega oblikovanja • Slikanje na svilo, šivanje, tkanje, pletenje košar, kartonaža, knjigoveštvo, obdelovanje lesa in kovin.
OBVEZNI del programa je tudi: • PRAKTIKUM, ki poteka v prvih treh letih (2 tedna na kmetiji, geodetska merjenja, socialni praktikum) • GLEDALIŠKE IGRE • PROJEKTNA NALOGA • ŠPORTNI DNEVI • EKSKURZIJE • ŠOLE V NARAVI
OCENJEVANJE • Vsa 4 leta je ocenjevanje OPISNO, ki se za potrebe prehoda v nadaljnje šolanje pretvori v številčne ocene. • Ocena opisuje tako šibke kot močne plati posameznika
MENTORSTVO • Vsak razred ima svojega razrednika, vendar pa ima vsak dijak tudi svojega osebnega mentorja oz. tutorja. • Dijak se z njim pogovarja o svojih uspehih, težavah. Mentor mu svetuje in pomaga pri delu.
OSTALE DEJAVNOSTI • • • ZBOR (vsi srednješolci so vključeni) ORKESTER DRAMSKO -FILMSKI KROŽEK CIRKUŠKI KROŽEK MEDNARODNA IZMENJAVA IN TEČAJI TUJIH JEZIKOV • TEKMOVANJA • ŠPORTNE AKTIVNOSTI
ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA • Dijaki imajo možnost dodatnega leta izobraževanja (5 let), v katerem se osredotočijo na maturo in se pripravljajo na uspešno opravljanje lete. Odločitev za dodatno leto ni obvezna, kar pomeni, da dijaki lahko gimnazijo končajo tudi po štirih letih
2. ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA • • Oziroma: Zavod sv. Stanislava Štula 23, Ljubljana-Šentvid ustanovitelj: Nadškofija Ljubljana privatna šola gimnazijski program- klasična gimnazija trajanje programa: 5 let razlika z drugimi šolami: vzgojni program, ki temelji na krščanskih vrednotah in vrednotah evropske civilizacije • Obvezni predmet: verouk • možnost bivanja v dijaškem domu (do 200 učencev)-plačljivo
CILJI IN VSEBNINA ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMN. • Poleg običajnih predmetov je organizirano tudi poučevanje klasičnih jezikov (latinščina, grščina) • pouk in vzgoja temeljita na krščanskih etičnih načelih • Po končanem 1. letniku se bodo učenci lahko odločili med dvema možnostima: izberejo lahko pouk s skupino predmetov, med katerimi je tudi grščina, ali skupino predmetov brez grščine, v kateri pa je več ur namenjenih naravoslovnim predmetom. Za maturo ali zaključni izpit se morajo učenci odločiti najkasneje v 3. letniku, da si lahko izberejo ustrezne predmete in se začnejo intenzivno učiti.
PREDMETNIK • • • I. SMER: brez grščine vera in kultura SLJ, MAT TJA (prvi tuji jezik) latinščina NEM ali francoščina ali španščina ali angleščina (izbor drugega tujega jezika) • ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ, psihologija, filozofija
PREDMETNIK • II. SMER: z grščino • • vera in kultura SLJ, MAT TJA (prvi tuji jezik) latinščina grščina NEM ali francoščina ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ, psihologija, filozofija
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE • • • KULTURA: Politični krožek Dramski krožek Šola za animatorje Evropski krožek Nemška konverzacija Komorni mešani zbor Komorni dekliški zbor Dekliški zbor Fantovski zbor Glasbena učilnica, slikarska šola Vokalna tehnika /za oba komorna zbora/ Komorna glasba
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE • • ŠPORT: Odbojka za dekleta in fante nogomet za dekleta in fante rokomet za fante košarka za fante športno plezanje plesne vaje plesna skupina Angels
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE • PRIPRAVE NA TEKMOVANJA: • Cankarjevo priznanje, priprava na tekmovanje (angleščina, francoščina, španščina, nemščina), filozofski krožek
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE • PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ: • Geografski krožek, biološki krožek in priprava na tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni, vivaristično biološki krožek, fizikalni krožek, kemijsko eksperimentalni krožek, programiranje spletnih strani v PHP, računalniške delavnice, video delavnice, prostovoljno delo • IZDELAVA ŠOLSKIH PUBLIKACIJ
DUHOVNO ŽIVLJENJE • Kratka molitev na začetku in koncu pouka • možnost obiska sv. maše zjutraj • praznovanje vseh cerkvenih in državnih praznikov • sveta maša na začetku in koncu šolskega leta
- Slides: 110