Povezovalni kurikulum Dr Tatjana Hodnik ade doc Izhodia

Povezovalni kurikulum Dr. Tatjana Hodnik Čadež, doc.

Izhodišča za uvodno diskusijo Zakaj, kako medpodročno povezovati? Kurikul za vrtce in medpodročno povezovanje. Primeri povezovanja: teme, problemi, procesi… Primeri v praksi Kaj ni medpodročno povezovanje? . . .

Izdelava igrače na kolesih Izhodišča: raziskujemo različne igrače na kolesih; zakaj se kolesa vrtijo; v katerem primeru se kolesa ne bi vrtela, ali igrače potiskamo, vlečemo…; kako so narejene, kje jih izdelujejo…

Raziskovanje: kako bi težak kvader lažje potiskali; izdelajmo škatlico na kolesih (kako pritrdimo kolesa na osi; v katerem primeru se kolesa bolje vrtijo…)… Kolesa kot izum.

Morajo biti osi vzporedne? Zakaj? Raziskujmo gibanje, če osi nista vzporedni. Ali so kolesa iz papirja dovolj trdna? Kako bi jih izboljšali? Kaj pa kolesa trikotne, kvadratne oblike?

Spuščajmo škatlice na kolesih po klančini. Lahko napovemo, kako daleč bo prispela škatlica na kolesih, če jo spustimo z višine ‘ 1 kocke’, 2, 3…Posplošitev? Spreminjajmo še hrapavost podlage, obtežimo škatlice na kolesih… Ugotovitve?

Izdelajmo igračo: za izhodišče lahko npr. vzamemo azteške igrače na kolesih Kdo so bili Azteki? (spletna stran Mexicolor)

Izdelajmo skice, načrte za igrače. Razmislimo tudi o vzorcih na igračah. Raziskujmo glino, iz katere bomo naredili igračo. Načrtujmo potek izdelave igrače glede na material (kdaj in kje napravimo luknjico za os; kako težka je igrača, ko je glina mokra in ko se posuši; trdnost koles…). Vrtenje koles bo boljše, če se kolesa ne bodo dotikala igrače… Kako to zagotovimo? Evalvacija nastale igrače: kako se giblje; kako bi jo lahko še izboljšali; bi jo kupil v trgovini

Izdelajmo škatlo za igračo: zakaj so škatle potrebne; kakšne oblike; kako velike; napisi na škatli (kritično opazujmo napise na škatlah v trgovini – kakšen je jezik, kaj sporoča); kako bi poimenoval igračo; oblikuj napis na škatli; fotografirajmo igračo in sliko nalepimo na škatlo…

Katera področja smo povezovali v prikazanem projektu? Na kakšen način? V čem se opisani projekt razlikuje od ‘običajnih’ projektov? Pomen vsebine medpodročnega povezovanja? V čem se raziskovanje življenja Aztekov razlikuje od projekta ‘Izdelajmo igračo na kolesih’? Kaj pa raziskovanje okolja? Kakšen je v teh projektih pomen matematike? Kaj pa raziskovanje simetrije? Matematični projekt, ki mora vključevati: princip dinamičnosti (igra, struktura, vaja), princip konstrukcije (matematiziranje, oblikovanje definicij v demokratičnem okolju), matematično in predstavno spremenljivost.

• Projekt ‘Skrb za okolje’ Načrtujte ključno problematiko, ki bi jo lahko raziskovali z otroki. Predvidite načine raziskovanja za ugotavljanje, kako velika je poraba plastičnih lončkov. Kako bi ravnali glede na stanje, ki ga ugotovimo? Matematika kot orodje za ‘branje in pisanje sveta’.

Predstavitev dela diplomske naloge Mojce Mrhar Sever: Problem: Zakaj in kako bi zmanjšali porabo plastičnih lončkov? V našem vrtcu predstavljajo PVC lončki za enkratno uporabo največje onesnaževanje, zato sem se tudi lotila problemske situacije. Izhajala sem iz dnevne porabe lončkov in se ob tem zgrozila nad količino vsakodnevne porabe, čeprav je posamezni otrok užival tekočino iz enega lončka dnevno. Cilji: • Otrok spoznava, da odpadki povzročajo onesnaževanje okolja. • Otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema ter preverja smiselnost dobljene rešitve problema.

Začeli smo dnevno zbirati rabljene lončke, ki so jih otroci po uporabi ali pred odhodom domov splaknili in jih odložili na dogovorjeno mesto. Otroci so sproti, vsakodnevno gradili stolpič iz lončkov in njegovo višino označili na merilnem traku.

Ko so gradili stolpiče, so se jim ti zaradi velikega števila lončkov podirali, pri merjenju največjega dečka so stolpič držali kar trije otroci, ko se jim je ta podrl, so imeli kar nekaj dela, da so ga zopet sestavili. Našli so rešitev in lončke zložili po tleh ter se tako srečali tudi z merjenjem dolžine. Ugotovili so, da je potrebno enako število lončkov tako pri merjenju višine kot dolžine.

Merjenje otrok smo zaključili po 17 dneh, ko je največji otrok še zadnji zabeležil na traku svoje ime. Končni izračun: višino najmanjšega otroka smo merili 14 dni in pri tem porabili 280 lončkov za največjega pa v 17 dneh, 340 lončkov. V vrtec Ribnica je vključenih 270 otrok, kar kaže, da dnevno porabimo prav toliko lončkov, 1350 tedensko, 5400 mesečno in 64. 800 letno.

Otroke sem s pomočjo vprašanj spodbujala k razmišljanju in razumevanju problema in tudi njegovemu reševanju. Vsi so se strinjali, da je potrebno nekaj ukreniti in predlagali so zanimive rešitve: - pijemo iz skodelic, - prinesemo kozarce od doma, - pijemo iz lončkov več dni idr.

O vseh predlogih smo se pogovorili, pretehtali, kaj je primerno in kaj ne, kaj je izvedljivo, in izbrali drugo možnost. Tudi starši so sprejeli odločitev pozitivno, le redki so bili, ki so imeli pomisleke, da je nevarno, vendar z dogovorom in navodilom za pravilno ravnanje so se otroci naučili tudi ravnanja s steklom. Vsak otrok ima sedaj lasten kozarec, ki ga prepozna po obliki in barvi, tako da ne prihaja do zamenjav, največkrat pijejo vodo ali čaj, kozarce odlagajo na določeno mesto, pomivajo pa se v kuhinji. S takim ravnanjem smo veliko pripomogli k čistejšemu okolju, ob tem pa so se otroci veliko naučili.

Vendar pa dejavnosti s tem niso bile zaključene, saj sem slišala pogovor med otroki, ko so se med točenjem čaja prepirali, da ga imajo nekateri več kot drugi, zato sem izvedla še…

Medpodročno povezovanje – teoretična izhodišča • opredelimo kot didaktični pristop oz. učno strategijo, s pomočjo katere dosegamo določene vzgojnoizobraževalne cilje; • vzgojitelj poskuša določeno vsebino podati čim bolj celostno, zato izhaja iz povezovanja vsebin oz. ciljev več področij; • pri tem se lahko poslužuje različnih metod in oblik dela; • tako delo zahteva ustrezen izbor ciljev in vsebin različnih področij, njihovo povezovanje, natančno načrtovanje ter dobro vsebinsko in organizacijsko izpeljavo; • ta naj temelji na sodobnih, sociokonstruktivističnih idejah učenja in poučevanja;

• medpredpodročno povezujemo vsebine, s katerimi lahko hkrati uresničujemo cilje različnih področij; • tako se delo v vrtcu približa ciljem holističnega (celostnega) učenja in poučevanja, ki bolje odraža realni, interaktivni svet in njegovo kompleksnost ter odpravlja meje med posameznimi disciplinami in podpira načelo, da je vse znanje povezano; • zgornje opredelitve medpodročnega povezovanja podpirajo tudi tezo, da je tovrsten pristop dobra priprava na vseživljenjsko učenje;

• večina definicij interdisciplinarnega pristopa opredeli ključne dejavnike kot so: projektno delo, različni viri, povezovanje pojmov, tematske enote kot načelo organizacije dela v vrtcu, fleksibilen urnik in fleksibilno organizacijo dela v vrtcu; • medpredpodročnost pomeni tudi zavestno uporabo metodologij (metodik) in jezikov različnih disciplin pri odkrivanju skupne teme, skupne izkušnje ali reševanju problema.

• Medpodročno povezovanje temelji na idejah konstruktivizma Piageta, Deweya, Brunerja, Dienesa in drugih, ki so učenje z razumevanjem ali smiselno učenje povezovali z razumevanjem pojmov in njihovim povezovanjem v strukture znanja. • Medpodročno povezovanje v glavnem posnema resnične življenjske situacije, kar pomeni za otroke dober zgled in močan motiv za učenje. • Pri medpredmetnem povezovanju lahko poteka tudi » meta učenje «, učenje procesa povezovanja področij. Pri tem se otroci učijo povezovanja, prepoznavajo relacije, iščejo smiselne povezave in navsezadnje, vzpostavljajo trdnejše relacije med pojmi. Seveda bodo smiselne povezave učinkovite tudi pri usvajanju procesa povezovanja.

• Kot učni pristop medpodročno povezovanje ne predstavlja zgolj razvijanja konceptualnega povezovanja (povezovanje sorodnih pojmov pri različnih disciplinah), ampak razvija pri otrocih tudi generične veščine, ki so neodvisne od vsebin in so prenosljive ter uporabne v različnih situacijah. • Generične veščine: kritično mišljenje, reševanje problemov, obdelava podatkov, izvajanje projektnih nalog, aktivno učenje, reprezentiranje/predstavljanje idej na različne načine, poslušanje, govorjenje, stališča in odzive na dogajanje v družbi, delovanje v družbi …

Katere so prednosti medpodročnega povezovanja? • manjši obseg vsebin (cilji v kurikulu za matematiko, okolja in jezika se prekrivajo: na primer pri orientaciji, razvrščanju, urejanju, štetju, opisovanju …); • poenotenje strokovne in didaktične terminologije (razvrstiti, urediti, slikopis/piktogram …); • horizontalen (med področji) in vertikalen transfer (znotraj posameznega področja); • celostno dojemanje sveta, realne in domišljijske povezave, • transfer znanja in procesov, • izkušenjsko učenje, • problemske situacije, • diferenciacija in individualizacija (otrok lahko samostojno ali ob pomoči rešuje naloge na različne načine).

Pristopi k načrtovanju, ki zagotavljajo med-področno in med -disciplinarno povezovanje (G. Maxim, 1997): • Spiralni načrt omogoča razvoj predstav in pojmov, od enostavnega do vedno bolj kompleksnega razumevanje predstav in pojmov. • Tematsko planiranje: načrtovanje » okrog « izhodiščne teme, ki je » ključ « povezovanja področij kurikula ali okrog izhodiščne literarne/umetniške predloge; • Interdisciplinarni načrt: zagotavlja sintezo znanstvenih pristopov in raziskovalnih metod več znanstvenih disciplin