Pedagoki pristopi za aktualne olske izzive Dr Zora

Pedagoški pristopi za aktualne šolske izzive Dr. Zora Rutar Ilc

Znati in znati misliti: • • na različnih taksonomskih stopnjah problemsko dobro „integrirano“, prožno pregledno in organizirano globoko razumevanje vpogled v temelje različnih disciplin povezovanje različnih področij in disciplin

Delovati • • • angažirano uporablja v življenju je pri tem konstruktivno kritičen, iniciativen in podjeten je motiviran in pritegne k sodelovanju druge preudarno izbira med možnostmi in se odloča se zaveda konteksta svojega delovanja (družbeno kritičen, angažiran aktiven državljan).

Sodelovati • • • ima razvite komunikacijske spretnosti je zmožen konstruktivno sodelovati je strpen, spoštuje različnost(i) in jih zna vključevati je prosocialen (empatičen, sočuten) je družbeno odgovoren, solidaren si prizadeva za poštenost in pravičnost

Biti • uspešen, z občutkom zaupanja v lastne zmožnosti • z zdravo realno pozitivno samopodobo, samozavesten in avtorefleksiven • avtoregulativen, odgovoren in samostojen • razmišljujoč, radoveden, iniciativen in kreativen • srečen in zdrav: izkuša/doživlja blagostanje. PODOBNO, OBOGATENO, ŽIVLJENJSKO; GESLA / ZARES?

PIKIJA SEM UČIL ŽVIŽGATI. PA GA NE SLIŠIM ŽVIŽGATI. REKEL SEM, DA SEM GA UČIL IN NE, DA SE JE NAUČIL Vir: Ada Holcar Brunauer

Možganska aktivnost pri 2 mentalnih procesih: priklicu (preteklega) zamišljanju (prihodnosti)

Nevroznanost in učenje » Nevroznanost … pomaga analizirati 'črno škatlo', v kateri potekajo biološki procesi, ki podpirajo učenje. « „… dobiti vpogled v procese učenja, v to, kaj jih omogoča in pospešuje, kaj ovira, da bi osvetlili, kako lahko k učinkovitemu učenju prispevajo učitelji, šole in kurikulum. “ (Hinton, Fisher, 2013)

Izziv za izobraževalce: „Dobre izobraževalne izkušnje lahko dramatično izboljšajo razvoj možganov, slabe pa ga celo ogrozijo. “ (Hinton, Fischer, 2013) „Mnogo pristopov k poučevanju niti slučajno ni v skladu s tem, kako se možgani najbolje učijo «. (Radin, 2009). „Nevroznanost poskrbi za to, da učitelji delajo PAMETNEJE in NE še bolj marljivo. « (Sousa, 2013)

„Učitelji bi se morali zavedati, da so iste vsebine lahko močno povezane in dobro organizirane ZANJE, toda obenem povsem razdrobljene in kaotične za učence. “ (Scneider in Stern 2013) ZATO: Razumeti, kaj se dogaja „v“ učencih (kako poteka učenje) kako podpreti NJIHOV učni proces z vključevanjem PODPOR/OPOR, da se pospeši razumevanje

» Ko smo zgolj izpostavljeni dogodkom in informacijam (v nasprotju s tem, da z njimi nekaj naredimo), ti ne vplivajo močno na možgane. . . « (Fischer, 2013) » Pri znanju, ki ni zgolj recitiranje informacij, moramo to metaforo nadomestiti z modelom aktivno konstruiranega znanja. - tako, da ga aktivno pridobivamo in procesiramo. «

Kako? • osmišljati in aktualizirati znanje • aktivirati in povezovati predznanje • po korakih iz delčkov sestavljati celoto • podpreti pri organiziranju miselnih shem- PRI RAZUMEVANJU • reševanje problemov z razstavljanjem na obvladljive korake • spodbujati različne vrste in stopnje razmišljanja (taksonomije) • regulirati obremenjevanje kognitivnih zmožnosti • upoštevati zmogljivosti delovnega spomina • vključevati regeneracijo, sprostitev, počitek • vključevati čustva, interese, socialne odnose ODKRIVANJE, EKSPERIMENTIRANJE, PROBLEMSKO, IZKUSTVENO, AVTENTIČNO

Primeri orodij za samovrednotenje in podajanje povratne informacije Kaj bom izboljšal? Kje sem bil uspešen? Kaj sem se naučil? Kaj me še zanima?

Moč povratne informacije Povratna informacija ima enega izmed najmočnejših vplivov na procese učenja in dosežke učencev (Hattie &Timperley, 2007) Po: B. Marentič Požarnik, 2013

Pomen čustev, psihosocialnih dejavnikov-ODNOSOV • Pomen interesa, smiselnosti, pripravljenosti, zavzetosti, celostne vključenosti • občutkov lastne vrednosti in kompetentnosti • pomen dobrega stika • upoštevanje stisk, strahov in skrbi, • izgorelosti, (pre)obremenjenosti, stresa • zasičenosti, izpraznjenosti, nesmiselnosti, odpora

Kdaj se v delovnem okolju počutimo dobro: vključeni in zavzeti?

• • • Ko nam je delo naloženo in nimamo na nič vpliva Ko je enolično, dolgočasno in v njem ne vidimo smisla Ko nas šef priganja in grdo gleda Ko se našo uspešnost meri z odtujenimi merili Ko se nas daje v nič in nikoli ne pohvali Ko smo za vse sami, sodelovanje pa je prepovedano ALI PA …

Lažna dilema: Dobro se počutiti ali dobro znati Absurdno: dobra klima ali učinkovito delo? Zahtevno miselno delo lažje opravljamo/jo, če se pri tem dobro počutijo: • če jih pouk zanima, • se jim zdi smiseln in povezan z njihovim življenjem, • če so dejavni in čutijo, da imajo vpliv, • če so kos izzivom, • in če je učitelj spodbuden in jih ustrezno podpira. Vrsta raziskav kaže povezanost obojega (VIZ 2012, 2015 5/6, 2017 4, 2018 3/4)

Pozitivni odnosi se odražajo (več Pečjak, Peklaj, 2015): • v dobrem počutju oz. občutju pripadnosti • višji samozavesti • višjem vrednotenju prosocialnih oblik vedenja • večji učni zavzetosti • boljšem učnem dosežku Pozitivni odnosi učitelj-učenec zagotavljajo večjo šolsko prilagojenost – učne rezultate in vrstniško povezanost (Košir, 2006). ODNOS UČITELJ-UČENEC ima zelo močan vpliv (0, 72) na ŠOLSKE DOSEŽKE (Hattie, 2014) KAKO UČENCI VIDIJO UČITELJA (ali jih učitelj upošteva, spodbuja, se lahko nanj obračajo) pa srednje močan (0, 44). Socialna vključenost je pomemben varovalni dejavnik za OPP.

„Učitelj si najboljši odnos z učenci zagotovi, če jim prisluhne, jih razume in spodbuja, če jim pomaga in kaže interes za njih kot osebe, če jih spoštuje, ceni in KAŽE, DA MU JE MAR za njihovo dobro. “ (Kounin, 2006)

Kako do dobre klime in vključenosti?

Opomnik „Vodenje razreda za dobro klimo“ zvezek 3. , str. 12 • SKRB ZA VARNOST, ORIENTACIJO, POTRDITEV, SPREJETOST • VKLJUČENOST • SPOŠTLJIVA IN SPODBUDNA KOMUNIKACIJA • PODPORA IN POZITIVNA PRIČAKOVANJA • SPREJEMANJE RAZLIČNOSTI, INDIVIDUALIZACIJA, PERSONALIZACIJA • PRAVIČNOST • UPRAVLJANJE S KONFLIKTI • SKRB ZA PSIHOFIZIČNO BLAGOSTANJE

Osebnostne vrline (M. Seligman, 2006)

Povezanost in dober stik - pogoj za vodenje razreda • trajen, prevladujoč odnos učitelja z učenci, razredom • najboljša preventiva pred nedisciplino • odvisen od celotne učiteljev naravnanosti, odnosa do učencev. • dolgoročen-se gradi: s spoštljivostjo, spodbudnostjo, odprtostjo, odzivnostjo na potrebe učencev, pravičnostjo, pozitivnimi pričakovanji, podporo, zanimanjem • odločen in zna jasno postaviti meje: osmišljene, pojasnjene, dogovorjene.

„Kakovost odnosov med učiteljem in učenci predstavlja temeljni kamen za vse druge vidike vodenja razreda. Učitelji, ki imajo kakovostne odnose z učenci imajo TRETJINO manj disciplinskih problemov. « (Marzano in Marzano 2010, str. 55)

Kako naj vodim razred: • da me bodo učenci upoštevali • da bodo sodelovali • da ne bo motečega, ampak, ustvarjalni nemir?

Vodenje razreda za dobro disciplino / vključenost / zavzetost POUK: STROKA, DIDAKTIKA Zanimiv in osmišljen pouk Aktivnost učencev Konstruktivne povratne informacije FS KOMUNIKACIJA, ODNOS Pravična obravnava, vključevanje vseh Spodbudna naravnanost, pozit. pričakovanja Spoštljiva in odprta komunikacija, dober stik Spodbujanje sodelovanja in solidarnosti Dogovarjanje o pomembnih zadevah ORGANIZACIJA, POSTOPKI Učinkovita organizacija dela Jasna navodila, postopki, rutine VZGOJNI PRISTOP Smiselna, jasna pravila, meje Spremljanje, spodbudna odločnost Ukrepanje v primeru odstopanj

Vodenje razreda za disciplino / vključenost / zavzetost ORGANIZACIJA, POSTOPKI • Strategija vstopa v razred/sprejema. • Nastop („spodbudna odločnost“). Učinkovita organizacija dela Jasna navodila, postopki, rutine • Umirjanje, pridobivanje pozornosti. VZGOJNI PRISTOP Smiselna, jasna pravila, meje Spremljanje, spodbudna odločnost Ukrepanje v primeru odstopanj • Učinkovita priprava na delo. • Ureditev razreda in sedežnega reda za varnost, učinkovito učenje in vodenje. • Smiselna umestitev aktivnih in sodelovalnih oblik, obvladovanje le-teh. • Razumljivo pojasnjevanje pomembnih informacij, navodil, postopkov. • Obvladovanje smiselnih in tekočih prehodov (pri pouku) ter premikov. • Sooblikovanje smiselnih pravil, vidnih. • Spremljanje vseh učencev, dogajanja. • Pozornost na potencialne težave in učno / vzgojno zahtevne učence. • Prilagajanje načinov vključevanja. • Premišljena uporaba signalov (očesni stik, približevanje, ne-verbalno). • Timska in individualna obravnava neželenega vedenja in ukrepov, vzgojni tim.

Stopnjevanje signalov (opomnik, str. 22) • Besedni signali: pokažem, da sem opazil, spomnim na dogovore/pravila. • Uporaba premora: preneham poučevati. • Neverbalni signali: stopnjujem kontakt, npr. približevanje • Razjasnjevanje: zastavim vprašanja. • Sklicevanje na odgovornost: ob sklicevanju na pravila dam možnost, da lahko spremeni vedenje; podam predloge, navodila • Napoved posledic: odločno pozovem k prenehanju, napovem posledice. • Izvajanje dogovorov: ravnam v skladu z dogovori. • Timsko sodelovanje: po potrebi se povežem s svetovalno službo in starši

Premik v pojmovanju avtoritete: Zmagam izgubiš / zmagaš izgubim Zmagam zmagaš uveljavljanje moči s strani učitelja / s strani učencev usmerjenost k cilju, aktivnosti in sodelovanju učiteljevo določanje pravil in meja / kaos in brezvladje dogovori o pravilih in mejah, vpliv učencev, doslednost pri izvajanju učiteljeva izključna odgovornost za izvajanje / učenci uveljavljajo „pravila“ podeljevanje odgovornosti učencem, jasna pričakovanja, zavedanje posledic nadziranje, kaznovanje, grožnje / nemoč, moledovanje učitelj podporen, če se držijo pravil, odločen pri izvajanju posledic, učenci avtoregulativni ostrina, grobost / agresija obzirno, empatično, z občutkom za drugega strogost odločna spodbudnost, prezenca, zaupanje

Občutek lastne vrednosti - temelj zdrave osebnosti • Samopresoja: kako vreden, zmožen, pomemben in uspešen sem • Zaupanje v lastne zmožnosti (občutek » zmorem «) ter cenjenje svoje osebne vrednosti in svojih prizadevanj • Ni nerealna samopodoba (domišljavostjo). • Temelj za sodelovanje z drugimi in občutek pripadnosti. • Pomen konstruktivne povratne informacije, pohval, spodbud in pozitivnih (realnih) pričakovanj (vsak ima odlike)

» Učitelji imajo kot odrasle osebe, ki delajo z otroki, odlično priložnost, da učencem pomagajo razviti spretnost razmišljanja in odločanja ter da pri njih spodbujajo osebno moč ob upoštevanju pravil, meja in potreb drugih. Tako jim pomagajo oblikovati pozitivno samopodobo, ki ne temelji na mnenju drugih, temveč na poznavanju samega sebe in zaupanju v lastne zmožnosti. « (Bluestein, 1998)

Neželeno vedenje • Nepozornost, odsotnost • Neupoštevanje navodil, nesodelovanje pri aktivnosti • Nemir, klepet, motenje • Vstajanje, premiki po razr. • Oglašanje, pripombe • Vpitje, kričanje, žaljenje • Agresija, nasilno vedenje

Neželeno vedenje in vzroki • Nepozornost, odsotnost • Neupoštevanje navodil, nesodelovanje pri aktivnosti • Nemir, klepet, motenje • Vstajanje, premiki po razr. • Oglašanje, pripombe • Vpitje, kričanje, žaljenje • Agresija, nasilno vedenje • • • Dolgčas, nesmisel Nerazvite delovne navade Vzgojna zanemarjenost Manjša zmožnost inhibicije Motnje pozornosti Nevrološke motnje Hude čustvene stiske, travme Nevrotične in psihiatrične m. Vzorci v družini Agresija, zlorabe

Neželeno vedenje, vzroki in ravnanje • • • Dolgčas, nesmisel • Nerazvite delovne navade • Vzgojna zanemarjenost • Manjša inhibicija • Motnje pozornosti Nevrološke motnje Čustvene stiske, travme • Nevrotične in psihiatrične m. Vzorci v družini • Agresija, zlorabe Zanimiv, vključujoč, aktiven pouk Načrt podpore (strategije, dogovor), spremljanje, skupine, starši Učenje učenja, čustvenosocialno učenje, vedenjsko kognitivna obravnava Nevrološka, pedopsihiatrična, psihoterapevtska obravnava Premestitve, namestitve, specialno pedagoška obravnava

4 R - pravila reagiranja ob disciplinskih problemih • Razumno se odzovem: vzdržim se nepremišljenih impulzivnih reakcij • Razlikujem vedenje od osebe • Razumem dogajanje in ga ne vzamem osebno, npr. : razumem čustva za vedenjem in to pomagam razumeti tudi učencu ABC • Reagiram odločno, a konstruktivno, usmerjeno v rešitve, spodbujam prevzemanje odgovornosti načrt podpore želenemu vedenju

Kazen ali … » Če se gremo kaznovalno logiko, to najstniki razumejo kot povabilo v boje na moč. To pa ponavadi vodi k uporu in odnos se začne odvijati v bojnem polju. « „Kar deluje, ni kaznovanje, ampak dober stik, v katerem je možno postavljanje meja in dogovarjanje. “ (Mrgole in Mrgole 2014, str. 100) Bolje: K odgovornemu in avtoregulativnemu vedenju vodi sprejemanje dogovorjenih posledic ob kršitvah in popravljanje škode.

„Šola naj učencu omogoči dovolj dobrih izkušenj, da bo iz nje stopil opolnomočen, ustvarjalen, z vedenjem o tem, kaj zmore in česa ne. In z zaupanjem v ljudi. “ (Vogrinčič Čačinovič, 2008)

Nenadomestljiva vloga ravnatelja

• SKRB ZA VARNOST, ORIENTACIJO, POTRDITEV, SPREJETOST • VKLJUČENOST • SPOŠTLJIVA IN SPODBUDNA KOMUNIKACIJA • PODPORA IN POZITIVNA PRIČAKOVANJA • SPREJEMANJE RAZLIČNOSTI • PRAVIČNOST • UPRAVLJANJE S KONFLIKTI • SKRB ZA PSIHOFIZIČNO BLAGOSTANJE

Vključujoče vodenje za sodelovanje • • Takt, potrpežljivost, spodbudnost, opogumljanje Klima zaupanja Navezovanje na potrebe, pričakovanja, vrednote Strategije skupnega razmisleka in soodločanja - vsi sodelujejo, vsak ima možnost vpliva • Soočanje različnih pogledov in iskanje konsenza (5. zvezek, Linpilcare)

OBIČAJNE SKUPINE SODELOVALNE SKUPINE Ker člani skupine ne sodelujejo pri oblikovanju Vsi sodelujejo pri zastavljanju ciljev skupinskega dela, jih ne sprejemajo Tisti, ki najhitreje razmišljajo in se najbolje izražajo, so deležni največ pozornosti. Vsi sodelujejo s svojimi prispevki, ne le najglasnejši, izmenjava idej. Člani se kar naprej prekinjajo med seboj. Člani si dajo čas za razmislek Razlike so doživljene kot „konflikti“ Dovoljena različna mnenja, ni obsojanja. Vprašanja so razumljena kot motnja Člani so spodbudni, se podpirajo, opogumljajo Klepet, prekinjanje in gledanje na uro. Vsak pozorno posluša govorečega. S težavo prisluhnejo drugim, ker so okupirani s svojimi zadevami Upoštevanje potreb in zamisli drugih, ker vedo, da bodo tudi oni upoštevani Ne zmorejo ustrezno predstaviti mnenje, s katerimi se ne strinjajo. Člani skupine lahko pravilno predstavijo mnenje drugih, četudi se z njimi ne strinjajo. Ker se ne čutijo svobodne v izražanju, govorijo za hrbtom Rahločutna in obzirna odkritost. Člani z manjšinskim mnenjem pogosto ne pridejo do besed. Člani upajo zagovarjati svoja prepričanja kljub morebitnemu nasprotovanju nadrejenih. Problem je rešen, ko najhitrejši najdejo rešitev, ki jo drugi morajo sprejeti Obravnavani problem je rešen, ko vsak, ki ga zadeva, razume rešitev in se strinja. Ko člani skupine dosežejo dogovor, se Ko je nujen kompromis, odločitev še vedno

„Za dobro klimo in vključenost je ključno, da VSI člani vplivajo na SVOJO prihodnost, jo usmerjajo in soustvarjajo. “ Senge, 2005