Revina Pristopi merjenja Absolutna Relativna Subjektivna Ukrepanje V
Revščina Pristopi merjenja: • Absolutna • Relativna • Subjektivna Ukrepanje: V največji meri uspešno, kadar ustrezno in uravnoteženo spreminja delovanje različnih politik: socialne, zaposlitvene, ekonomske, zdravstvene, politike do drog… Za vsemi temi politikami so dolgoročne družbene vizije in ideologije. Aktualni pojavi: Nove oblike revščine, izključenost, vključevanje, kopičenje izključenosti in kompenzacija le-te.
Socialni kapital Socialni resursi posameznika, ki mu pomagajo, s katerimi si lahko pomaga. Odvisen od institucionalnih / državnih okvirov. Vrste socialne opore (za kaj je uporaben socialni kapital): materialna, emocionalna, informacijska, družabna, … Merjenje: (Sistemi ego-alter; imenovanje članov omrežja; meritve relacij) – indikatorje lahko iščemo na treh nivojih: • Mikro (najtesnejše vezi) • Mezo (članstva – ne/formanla) • Makro nivo (anonimni tujci, institucije – šola, (socialna) država, cerkev …; vprašanje zaupanja) Od vse bolj poimenovanih (alter-jev) do vse bolj brezimnih drugih Servisi, plačljive stvari – ne predstavljajo socialnega kapitala; nadomeščajo pa izgubo skupnostnih resursov. .
SLO: Familiarna družba – sorodniške vezi/pomoč na 1. mestu. Gosta omrežja, že omejujoča, tradicionalno zavezujoča. Vizija: ošibiti mikro vezi, ojačati makro. Posebej ženske: Majhna in zelo obremenjena omrežja – malo pomembnih alterjev. • • • Posebej ranljivi z vidika socialnega kapitala: Starejši Revni Manj izobraženi Eno-starševske družine Mladi na statusnih prehodih Gibalno ovirani, …
Kompleksne družbe - enostavne družbe (groba delitev) • Kompleksne institucije/birokratski protokoli/pravo (namenjeno regulaciji družbenih odnosov) • Odnosi posredovani z ureditvami/pravom • Več korakov do nekega dejanja(oškodovan si – sprožiš tožbo) • Uporaba neposrednega nasilja tabuirana (sistemsko nasilje – posledica regulacije nasilja) • Uravnavanje družbenih odnosov ljudem vzeto iz rok, da bi lahkop nemoteno funkcioniralo preko med seboj usklajenih institucij • Tradicionalno/skupnostno urejeni družbenio odnosi • Šibko pravo • Družbeni odnosi urejeni z manj posredniki • Kultura časti (moškosti)– ljudje se čutijo odvisne predvsem od sebe, kar se tiče zaščite, obrambe, … • Uporaba neposrednega nasilja legitimna, cenjena • Uravnavanje odnosov prepuščeno ljudem Povezave: Poravnavanje (Za avstralske staroselce značilno reševanje konfliktov): skupnostno urejanje medsebojnih odnosov
Povezovalni in premoščevalni socialni kapital Bridging and bonding social capital • Prvi predstavlja vezi med družbeno podobnimi posamezniki ali skupinami; • drugi socialni kapital pa pomeni povezave med različnimi posamezniki in skupinami. Te vezi pomagajo pri napredovanju, socialni mobilnosti, prehodnosti.
Bazične in soc. mreže, ki omogočajo napredovanje • Bazične socialne mreže so zaprte, podporne, vpletene v vsakodnevne odnose z družino, prijatelji in sosesko. Za njih so značilne močne socialne vezi. • Socialne mreže, ki omogočajo napredovanje, pa omogočajo posamezniku in družinam pridobiti ključne informacije (npr. o delu, izobraževanju, usposabljanju in ostalih področjih, za katere je posameznik zainteresiran). Za njih so značilne šibke socialne vezi, a kljub temu lahko omogočijo večje dosežke kot prve. Zelo pomembne so za pridobivanje informacij in možnosti za lastni razvoj. • Primer etničnih skupin in socialnega kapitala
Drugi pomembni pojmi: • Poenostavitve • Ideologija (Ideološko delovati pomeni napeti vse sile in sodelovati pri uresničevanju CELOTE, ki naj bi bila po definiciji dobra; zlo pa nekaj naključnega. Druga možnost: Fragment; vnos nereda, ne sodelovali pri celoti. Rutar) • Družbena moč • Individualizacija družbene neenakosti • Zmanjševanje neenakosti/revščine • Socialno pomembne družbene razlike • Socialna mobilnost • Habitus • Skupnost/omrežja (socialna participacija)
- Slides: 7