TEHNIKE IN PRISTOPI OPAZOVANJA IN BELEENJE OTROKOVEGA VEDENJA

TEHNIKE IN PRISTOPI OPAZOVANJA IN BELEŽENJE OTROKOVEGA VEDENJA RAZVOJNA PSIHOLOGIJA I 1. VAJA

PRISTOPI, METODE IN TEHNIKE ZA PREUČEVANJE PSIHIČNEGA RAZVOJA Raziskovalna metoda: Ä Pomeni uporabo objektivnih, merljivih in ponovljivih metod, tehnik in pristopov, ki jih raziskovalci uporabljajo za zbiranje podatkov, preučevanje odnosov med pojavi in vrednotenje ugotovitev. Ä vključuje več zaporednih faz: ÄOpredelitev problema ÄDoločitev hipotez ÄIzbor metod, tehnik in merskih pripomočkov ÄAnalizo in obdelavo podatkov ÄRazlaga in zaključevanje glede na postavljene hipoteze

PRISTOP… predstavlja raziskovalno “naravnanost’’ v procesu zbiranja podatkov o tem, kako se posamezniki (v neki študiji) spreminjajo ali ostajajo podobni v času (npr. prečni vs. vzdolžni + ostali specifični pristopi) METODA… predstavlja način zbiranja podatkov (opazovanje, pogovor, eksperiment…) TEHNIKA… konkreten postopek zbiranja podatkov znotraj neke metode (intervju, vprašalnik, zapis, projekcijske tehnike, preizkusi …)

OPAZOVANJE… je znanstvenoraziskovalna metoda v razvojni psihologiji, ki jo uporabljamo, ko želimo opisati in pojasniti posameznikovo vedenje in njegove interakcije z drugimi posamezniki KONTEKST Fizične značilnosti Socialne značilnosti

OPAZOVANJE RAZLIČNIH VIDIKOV VEDENJA ÄPogostost ÄTrajanje ÄVzorec ÄLatenca ÄIntenziteta

OPAZOVANJE sodi med manj objektivne raziskovalne metode: (pristranost opazovalca – v ocenjevanju in kodiranju, ‘predznanje’, pojmovanje vedenja kot (ne)ustreznega; prisotnost opazovalca – vpliv preko reakcij in neverbalnega obnašanja, …) zato mora biti strukturirano in sistematično Ä opredelitev kategorij vedenja Ä zapisovanje vedenja na stalen način Ä trening opazovalcev zanesljivost in veljavnost

VRSTE OPAZOVANJ 1. kriterij: kraj opazovanja Ä Opazovanje v naravni situaciji Ä Laboratorijsko (eksperimentalno opazovanje)

Prednosti opazovanja v naravnem okolju C realno in spontano vedenje C pomembna in uporabna metoda, ko C manipulacija s strani opazovalca ni etična C potreben celotni socialni kontekst C interakcija s strani opazovancev ni verjetna

Pomanjkljivost opazovanja v naravnem okolju D ni nadzora zunanjih dejavnikov D nižja veljavnost rezultatov D subjektivnost opazovanja je večja kot pri laboratorijskem opazovanju D opazovalec ni neopažen D težko ponovimo opazovanje

Prednosti laboratorijskega opazovanja C preučujemo lahko kontinuirano vedenje C omogoča ugotavljanje (ne tudi natančno določanje! – eksperiment) vzročnoposledičnih odnosov C večji nadzor zunanjih dejavnikov

Pomanjkljivost laboratorijskega opazovanja D vedenje v umetnem okolju D pogosto se pojavlja zaželeno vedenje D vpliv poznavanja namena raziskave

VRSTE OPAZOVANJ 2. kriterij: vloga opazovalca Ä Opazovanje brez udeležbe Ä Opazovanje z udeležbo: ÄPopolna vključenost ÄČlan skupine kot opazovalec ÄOpazovalec kot član skupine ÄOpazovanje brez vključitve

Prednosti opazovanja z udeležbo C vedenje bolj naravno C pridobimo več podatkov C boljše razumevanje posameznikovega vedenja C zaupanje (in neformalnost) – dobimo več podatkov

Pomanjkljivosti opazovanja z udeležbo D zanašanje na spomin D čustvena vpletenost D manjša objektivnost D vedenje opazovalca vpliva na vedenje opazovancev D neponovljivost opazovanja D slaba posplošljivost

VRSTE OPAZOVANJ 3. kriterij: način vzorčenja Ä metoda časovnega vzorčenja Ä metoda vzorčenja vedenja

Prednosti metode časovnega vzorčenja C manj časa kot sprotno zapisovanje C bolj objektivno in nadzirano C za več posameznikov hkrati C pogostost vedenja C kvantitativni podatki C statistična analiza

Pomanjkljivosti metode časovnega vzorčenja D vedenje lahko spregledamo D le pogostost vedenja D vedenje se ne obravnava kot celoto D omejena na pogosta vedenja D pristranska slika vedenja posameznika

Prednosti metode vzorčenja vedenja C obravnava vedenja kot celote C vedenje določeno naprej C relativna objektivnost C primerna za redka vedenja

Pomanjkljivosti metode vzorčenja vedenja D obravnava le določeno vedenje, ignorira ostala, ki se pojavljajo istočasno

TEHNIKE OPAZOVANJA (1) Zapisi ÄDnevnik ÄZapisovanje kritičnih dogodkov ÄAnekdotski zapisi

TEHNIKE OPAZOVANJA (2) Ček liste … v odnosu OTROK - OTROK Frekvenca se pogovarja, vpraša, nagaja, poboža, kaže jezik, da igračo, vzame igračo, idr. … v odnosu OTROK – ODRASLI Frekvenca vpraša, se pogovarja, zatoži, drži za roko, se približuje, ignorira, prosi za pomoč, se jim približuje, idr. … v odnosu OTROK – IGRAČA Frekvenca vrže na tla , brcne, ljubkuje, da v usta, razstavlja, idr. … OTROK SAM skače, se valja, pade na tla, teče, idr. Frekvenca

TEHNIKE OPAZOVANJA (3) Ocenjevalne lestvice ÄNumerične ÄGrafične ÄOpisne/deskriptivne

IZVEDBA VAJE V VRTCU 1. del… ANEKDOTSKI ZAPIS • 2 študenta v paru • opazovanje enega otroka pri igralni aktivnosti – 20 minut • anekdotski zapis (vse, kar se dogaja) • iz tega izdelava (skupne) ček liste

IZVEDBA VAJE V VRTCU 2. del… ČEK LISTA • 2 študenta v paru • opazovanje enega otroka pri igralni aktivnosti – 20 minut • Pripravljena ček lista (beleženje frekvenc) Poročilo

TEHNIKE IN PRISTOPI OPAZOVANJA IN BELEŽENJE OTROKOVEGA VEDENJA … otrokova socialnost, socialna udeležba v igri …

SOCIALNOST = želja po odnosu z drugim človekom SOCIABILNOST = sposobnost sodelovanja, prilagajanja drugemu posamezniku ter potrebam okolja

Pojmovanje v preteklosti…

Ruth Nielsen Navaja 4 stopnje socialne udeležbe v odnosih: Ä asocialni stadij (0 – 3 let) Ä egocentrični/presocialni stadij (3 – 7 let) Ä stadij raziskovanja socialnih problemov (7 – 13 let) Ä stadij zavestne organizacije socialnih odnosov (od 13 let naprej)

Sloni na teoriji Piageta Otrok je egocentrično bitje in teorije uma (ter s tem razumevanja lastnih predstav in misli ter mentalnih procesov drugih posameznikov) nima razvite do 6. leta

…in dandanes

Rezultati mnogih novejših študij od 2. do 5. leta starosti pride do pomembnih premikov v otrokovem razumevanju mentalnih procesov že predšolski otrok je socialno bitje (ki zmore komunicirati, ima razvito mišljenje …) – t. i. razvojni mejniki in prevladujoči nativistični koncepti so preseženi

Hitra socializacija Predšolska socialnost – tipične značilnosti Nestalnost v socialnih odnosih Prepirljivost, nesporazumi krutost Socialno čustvovanje empatija Velika družabnost

IGRA (kot socialna aktivnost) je POSEBNA VRSTA odsotnost posledic alternativna stvarnost notranja motivacija DEJAVNOSTI namernost usmerjenost na predmete

SOCIALNA IGRA

VRSTE IGRE Funkcijska, konstrukcijska, simbolna, igra s pravili - …SOCIALNA IGRA: Ä Stopnje v razvoju socialne igre: Äbrez udeležbe Äopazovalna igra Äsamostojna igra Ävzporedna igra Äasociativna igra Äsodelovalna igra

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Brez udeležbe Ä otrok se ne igra, ampak gleda okoli sebe in opazuje karkoli v svojem okolju, kar v tistem trenutku pritegne njegovo pozornost

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Opazovalna igra Ä otrok opazuje igro drugih otrok, lahko se z njimi pogovarja ali jim postavlja vprašanja, vendar se sam v igro aktivno ne vključi

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Samostojna (osamljena) igra Ä otrok se igra sam z igračami, ki so različne od igrač, s katerimi se igrajo drugi otroci, drugi niso vključeni v njegovo igro, niti jih otrok ne vabi

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Vzporedna (paralelna) igra Ä otrok se sicer igra samostojno, a v bližini drugih otrok, igra se s podobnimi igračami, čeprav ne nujno na enak način, otroci ne vplivajo eden na drugega

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Asociativna igra Ä otrok se igra z drugimi otroci, z njimi se pogovarja o igri, posojajo si igrače, posnemajo drugega, njihova igra je podobna ali celo enaka, vendar pa si ne razdelijo dela in se ne organizirajo z namenom doseganja skupnega cilja, za otroke je bolj zanimivo to, da so skupaj, kot pa sama dejavnost

OPIS STOPENJ SOCIALNE IGRE Sodelovalna (kooperativna) igra Ä otroci se igrajo v skupini, njihova igra ima skupen cilj, običajno eden ali dva otroka določata, kdo pripada skupini, in usmerjata dejavnosti, v igri si otroci razdelijo delo in prevzamejo različne vloge ter se tako v svojih dejavnostih dopolnjujejo

RAZVOJ …SOCIALNE IGRE: Ä Do 4. leta starosti že vse vrste socialne igre. Ä M. B. Parten: vrste socialne igre si v razvoju sledijo zaporedno. Ä Rezultati kasnejših študij: Äosamljena igra ni nujno najenostavnejša vrsta igre: lahko predstavlja kognitivno kompleksno dejavnost in/ali odraža preferenco za samostojno igro.

POROČILO Povzetek (ključne besede!) 1. Uvod • Opazovanje • Socialno vedenje v predšolskem obdobju • Namen (s tehnikami opazovanja oceniti stopnjo socialne udeležbe otroka v prosti igri in hkrati analizirati skladnost med ocenjevalcema ter ugotoviti morebitne napake pri ocenjevanju; seznanitev s teoretičnimi vidiki socialnega razvoja otroka, hkrati pa pridobiti izkušnje na področju tehnik opazovanja in beleženja otrokovega vedenja)

POROČILO 2. Metoda • Udeleženci – spol in starost opazovanega otroka – podatki o skupini v času opazovanja (število otrok, spol in starost soigralcev, prisotni odrasli) • Pripomočki: – anekdotski zapisi (kaj morajo vsebovati – opis) – ček lista (natančen opis)

POROČILO 2. Metoda • Postopek – (1. opazovanje) opazovanje igralne aktivnosti izbranega otroka: 20 minut (anekdotski zapis) • Izelava check liste na podlagi predhodnih zapisov – (2. opazovanje) opazovanje igralne aktivnosti izbranega otroka: 20 minut (check lista)

POROČILO 3. Rezultati • prepisana anekdotska zapisa obeh opazovalcev (original v prilogi) • check listi (izpolnjeni originali s frekvencami v prilogi): komentar rezultatov – prevladujoča vedenja, najmanj pogosta vedenja – podobnosti oz. razhajanja v številu frekvenc med opazovalcema – morebitno dodajanje kategorij vedenja… • opažanja o otrokovem vedenju med opazovanjem

POROČILO 4. Interpretacija • primerjava rezultatov, pridobljenih z obema metodama; prednosti in pomanjkljivosti vsake izmed njiju • skladnost med ocenjevalcema (ček lista) – možne razlage za neskladnost • opažene značilnosti socialnega vedenja (skladnost z razvojnimi zakonitostmi socialnega razvoja) – umestitev po M. Partenovi

POROČILO 5. Literatura • Lešnik Musek, P. in Fekonja, U. (2001). Opazovanje kot metoda študija otrok. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ), Razvojna psihologija: izbrane teme (str. 1 – 11). Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Marjanovič Umek, L. , Zupančič, M. , Lešnik Musek, P. , Fekonja, U. in Kavčič, T. (2001). Socialni razvoj v zgodnjem otroštvu in teorija uma. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ), Razvojna psihologija: izbrane teme (str. 42 – 59). Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Pristopi, metode in tehnike za preučevanje psihičnega razvoja. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ), Razvojna psihologija (str. 64 – 89). Ljubljana: ZIFF. • Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur. ), Razvojna psihologija (str. 278 – 290). Ljubljana: ZIFF. (tukaj samo str. 281) DODATNO • Marjanovič Umek, L. (2002). Razvojna psihologija kot izziv predšolski vzgoji v vrtcu. Sodobna pedagogika, 53 (3), 10 – 21.