ANALIZA NALOGE Analiza naloge je metodologija procesnega raziskovanja

ANALIZA NALOGE • Analiza naloge je metodologija procesnega raziskovanja, ki želi odkriti, kako se zgodijo spremembe v različnih “dogodkih” skozi terapijo.

Ozračje v sobi je postalo temno, ko so par in terapevt ponovno naleteli na zastoj. “Ko bi le lahko govoril o svojih strahovih” je priznal mož, ko je strmel v tla. (Sprememba je trkala na vrata. ) Panika je preletela terapevtove žile. “Kaj naj sedaj naredim? Čutim, da je tole veliko. Nikoli ga še nisem videl tako ranljivega. To je res pomembno. Moram mu pomagati, obema. Ampak ne vem, kaj naredim, ko tako globoko govori o svojem “strahu” “. “Moj strah je enostavno tako velik, ” je nadaljeval mož. (Sprememba je potrkala še glasneje na vrata in zahtevala, da je spuščena noter). Mož je globoko zavzdihnil. Terapevt je bral teorije in raziskave mnogokrat, ampak čeprav mu je to dalo nek pregled, je obupno potreboval bolj podroben načrt. Terapevt je zastal, paraliziran. “Ampak enostavno jaz ne morem govoriti o tem, ” je izjavil mož in se umaknil. “Je enostavno preveč”. Soba je bila slišati mučno tiha. Možnost za spremembo je bila zamujena.

Vprašanja • Katero vedenje vodi do pomembnih trenutkov spremembe v terapiji? • Kako se medosebna sprememba v resnici zgodi? • Kaj je v pomoč ali ni v pomoč v procesu terapije? • Kako določen model deluje? • Npr. v tem primeru: “Kaj naredim, ko nekdo neprestano govori o njegovem velikem strahu? Katere specifične intervence naj uporabim? Na katere teme naj se osredotočam? Kako tipični uspešni proces spremembe resnično zgleda v tej in tej terapiji?

Primeri za metodologijo • Iz Emotional focused therapy (Johnson, 2005): – Dogodek “mehčanja” obtoževalca (bistvene terapevtove intervence) – Rešitev poškodbe v navezavi (klientov proces)

Analiza naloge dogodka spremembe • Možni koraki: 1. Formuliranje začetnega zemljevida nalog 2. Identifikacija komponent dogodka spremembe 3. Racionalna analiza: očrtati (narisati zemljevid, angl. map) proces: a. b. Klientov proces Terapevtov proces 4. Empirična analiza: ustvarjanje miniteorije 5. Verifikacija

1. Formuliranje začetnega zemljevida naloge • Jih je potrebno oblikovati znotraj specifične teoretične konceptualizacije (EFT, RDT …) • Stopnja, do katere je tip dogodka reflektiran v literaturi, lahko močno variira – npr. “mehčanje” je osnovano na že prejšnjih raziskavah procesa; analiza naloge poškodbe v navezavi pa se je začela s prepoznavanjem novega dogodka (zahteva več časa in truda v začetnih fazah).

Primer uporabe • Raziskava klientovih procesov v analizi naloge poškodbe navezave se je začela z vprašanjem: Kaj se je zgodilo, ko se je par izboljšal, vendar si ni opomogel od stiske v odnosu v EFT? • Ugotovili so, da na terapiji ni prišlo do vzajemne emocionalne odzivnosti, ki je potrebna za bolj varno navezavo. Z analizo posnetkov so ugotovili, da terapevt ni mogel podpreti obtožujočega partnerja, da bi dostopil k drugemu partnerju s pozicije ranljivosti in ga pritegnil k sebi. Ko so ga prosili, da bi dal bolj tvegan odziv, je reagiral z odzivom “Nikoli več” in se umaknil v obrambno pozicijo. Partner je nato artikuliral travmatičen dogodek zapustitve in izdaje in zavrnil, da bi šel v pozicijo zaupanja. Šele ko je terapevt razrešil to poškodbo, je lahko par napredoval. Nato je intenzivno opazovanje dovolilo opis poti skozi tak zastoj.

2. Identifikacija komponent dogodka spremembe • Nato so zbrali več video posnetkov srečanj takih dogodkov, tako da so lahko izločili procesne stopnje pri dogodkih uspešne razrešitve, ki so vodili do odpuščanja in sprave. • Pogosto priporočajo, da se loči klientove od terapevtovih aktivnosti za raziskavo: oba procesa se prekrivata in se jih lahko raziskuje znotraj posamezne analize naloge. Dogodek spremembe je sestavljen iz naslednjih štirih komponent: – – Znak (označba angl. marker) problema, ki mu sledi Terapevtove intervence in Sekvenca klientovih odzivov, ki če je uspešna, vodi do Učinkovite rešitve problema družine ali para.

• Klientov proces (analiza naloge poškodbe v navezavi): – Ko so pregledali neko število posnetkov, je bila označba za pojav poškodbe vedno jasnejša. Ko je terapevt pomagal paru pri razkrivanju potreb navezave in prevzemal tveganje za nove ravni emocionalnega vključevanja, je obtožujoči partner to preprečil in prinesel pretekli dogodek, ko je bil ranljiv in se drug partner ni odzval. Bolj obtožujoči partner je govoril o tem dogodki v sedanjosti in postal zelo vznemirjen. Zavrnil je nadaljnje tveganje in zato ni prišlo do “mehčanja”. Komponenta rešitve je bila definirana kot učinkovita in opazovana rešitev problema na terapevtskem srečanju. • Terapevtov proces: (analiza naloge mehčanja obtoževalca) – Pregledali so literaturo, da bi locirali opise, dejanske transkripte in videe dogodkov mehčanja. Na osnovi subjektivne in teoretične konceptualizacije, je bila označba dogodka identificirana, ko je terapevt začel ali usmeril uprizoritev mehčanja. To se je zgodilo, ko se je obtožujoči partner obrnil k partnerju iz pozicije ranljivosti in izrazil svoje potrebe in želje navezave. Intervence, ki so usmerjale to uprizoritev so restrukturirajoče in preoblikovalne interakcije z obračanjem nove emocionalne izkušnje v novih odzivih na partnerja. To so imenovali “poseg mehčanja”, kjer je obtoževalec segel po drugemu partnerju. Za rešitev dogodka so predvidevali, da se zgodi takrat, ko pride do vzajemnega sprejemanja s strani obeh partnerjev.

3. Racionalna analiza: očrtati (map) terapevtski proces • Raziskovalec (ali tim) se kreativno spoprime in začne postavljati diagram korakov v procesu spremembe – temeljito razišče več posnetih srečanj. Kategorizira proces v terminih konceptov in jezika, ki imajo zanj največji smisel (tim – konsenz). Cilj je narediti detajlnji zemljevid, ki predstavlja najboljšo oceno procesa spremembe, osnovane na pregledu literature, klinične izkušnje, intuicije in intenzivnega pregleda posnetih dogodkov. Vrste vprašanj, ki so v pomoč pri oblikovanju racionalnega zemljevida dogodkov, lahko vključujejo (Greenberg, 1999): – Katere intervence je terapevt uporabil? – Katera je/so teme namenov, ki jih ima terapevt med dogodkov/nalogo? Kateri so vzorci v odzivih partnerja ali družinskega člana? Opis in razlaga, kako se teme razvijajo. – Opis, kako se ta naloga/dogodek konča neuspešno ali se reši. Kakšen vpliv kaže da ima to na par ali družino.

Opiše interakcijske korake, ki jih naredilo družinski člani, ko napredujejo skozi problem in komponente dogodka spremembe. Ta proces zahteva uspešno ponavljanje primerjanja, postavljanja v kontrast, in ovrednotenja med razvijajočim se modelom in na novo raziskanim dogodkom. To omogoča, da raziskovalec okrepi in preoblikuje korake pri nastajajočem modelu dogodka spremembe. Ta proces se nadaljuje, dokler primerjava itd. več ne ustvarja novih ugotovitev. To ustvarja konceptualno miniteorijo dogodka spremembe. Ustvarjanje racionalnega modela dovoljuje raziskovalcu, da razmisli, kako bi najbolje meril terapevtove in/ali družinske odzive. To se zgodi v naslednji fazi analize naloge – empirična analiza. Instrumenti morajo biti primerno občutljivi (npr. uporaba določenih kodirnih sistemov – v primeru EFT imajo kodirno shemo EFT).

Primeri • Proces klienta: določili so začetno označbo nekaj dogodkov. Teme, ki so se pojavile v procesu, so bile nato izločene, skupaj s tipičnimi terapevtovimi intervencami, in zaključki procesa skozi zastoj poškodbe navezave. Vzorci so se pokazali za naslednje: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Terapevt poudari hrepenenja in potrebe navezave in vpraša obtožujočega se partnerja, da se emocionalno vključi vanje in jih artikulira drugemu partnerju. Ta partner zavrne in opiše živ primer prizadetosti s strani drugega partnerja. Tema tega bolečega incidenta je bila zavrnitev ali izdajstvo v trenutku intenzivne potrebe, kot je npr. v času neželjenega splava ali smrti starša. Prizadeti partner postane intenzivno vznemirjen in izrazi željo, da bi se zaščitil pred tveganjem za tako ponovno bolečino. Drugi partner včasih poskuša ostati odziven, vendar v nekaterih primerih se umakne v defenzivno pozicijo, pogosto reče: “Ne tega še enkrat”. Prizadeti partner govori o njegovi zaznavi pomanjkanja kesanja in odgovornosti na strani partnerja, ki prizadeva. Terapevt poskuša potrditi oba partnerja in jih pripraviti do dostopa in razkritja emocionalnih odzivov. Ko je bilo to uspešno, je prizadeti partner lahko jasno artikuliral prizadetost (poškodbo).

9. Drugi partner je bil nato sposoben odzvati se s priznanjem odgovornosti in opravičenjem na emocionalno vključen način. 10. Ko je bilo to opravičilo sprejeto, je prizadeti partner prosil za tolažbo in drug se je odzval. 11. Partnerja sta nato bila sposobna govoriti splošno o potrebah navezave in strahovih ter tolažiti eden drugega, ko se je obtoževalec premaknil v “mehčanje”. 12. Če se to ni zgodilo, sta partnerja ostala na določeni ravni, vendar nista bila tako povezana in sta bila bolj oddaljena. Kasneje ni prišlo do dogodkov mehčanja in navezave. Terapevt ni bil sposoben strukturirati uprizoritve, kjer je obtoževalec tvegal in bil potolažen s prej odmaknjenim partnerjem.

Primer II • Terapevtov proces: analiza naloge mehčanja obtoževalca. Na tej stopnji si zastavimo vprašanja, kot so: – Kaj so teme, na katere se terapevt osredotoča pri teh segmentih mehčanja? – Kaj zgleda pomembno za strokovnjaka EFT, da drži “v središču” pri mehčanju obtoževalca in njegovega partnerja? – Katere besede uporabljajo terapevti in klienti, ko govorijo o navezavi? Vsak del med preobratom v govorjenju med terapevtom in klientom so analizirali glede na tematsko vsebino. Ta analiza je potem dala začetni diagram, ki so ga potem primerjali z vsakim zbranim dogodkom mehčanja, in ga primerno preoblikovali.

Na novo ustvarjena miniteorija je dala šest ločenih tem terapevtovega procesa v teh dogodkih mehčanja obtoževalca: 1. procesiranje možnega pristopanja (angl. reaching) obtoževalca 2. procesiranje strahu pristopanja 3. promoviranje (spodbujanje) dejanskega pristopanja obtoževalca 4. podpiranje obtoževalca, ki se ga mehča 5. procesiranje z vključenim partnerjem, ki se je umaknil 6. promoviranje tega umaknjenega, da pristopa nazaj s podporo. Pri procesiranju strahu pred pristopanjem, terapevt razširi strahove bolj obtožujočega partnerja pred pristopanjem do drugega partnerja kontekstualno iz pogledov notranjih delovnih (predelovalnih) modelov drugega in sebe. To osvetljuje pomembnost teorije navezave za EFT v najbolj bistveni točki v pristopu procesa spremembe. Racionalna analiza je zagotovila zemljevid ključnih tem in intervenc strokovnjaka terapevta pri uspešnih dogodkih mehčanja.

Procesiranje možnega pristopanja obtoževalca (evokativno, pozivajoč odzivanje) Procesiranje strahov pred pristopanjem (stopnjevanje, empatično domnevanje/interpretacija, evokativno, pozivajoče odztivanje, reflektiranje emocij, ki so spodaj, preoblikovanje v kontekstu potreb navezave) Pogled na drugega Pogled na sebe Označba dogodka Promoviranje dejanskega pristopanja obtoževalca (restrukturiranje in oblikovanje interakcij) Podpiranje obtoževalca, ki se ga mehča (ovrednotenje novo izkušenih emocij, empatično uglaševanje) Procesiranje z vključenim partnerjem, ki se je umaknil (evokativno, pozivajoče odzivanje) Rešitev dogodka Promoviranje tega umaknjenega, da pristopi nazaj s podporo (restrukturiranje in oblikovanje interakcij)

4. Empirična analiza • • Tukaj se lahko uporabi formalne opazovalne instrumente, da se empirično preveri na novo ustvarjen zemljevid. Npr. Strukturalna analiza socialnega vedenja (SASB, Benjamin, Foster, Roberto, & Estroff, 1986) dovoljuje kodiranje odzivov iz terapevtskih posnetkov ali transkriptov v jasne opisne kategorije, kot so “bližina” in “kontrola”. Tako lahko npr. “tolaženje” sledimo. Teme, izluščene v racionalnem modelu so lahko sedaj popravljene. Uporabna komponenta, ki je niso pogosto uporabljali v analizi vsebine, vključuje določitev klientovih odzivov na izbrane dogodke. Klienti lahko pregledajo in razpravljajo o izbranih trenutkih na posnetkih. Interpersonal process recall (IPR, Elliot, 1986), v katerem par ali družina pregleda trak dogodka in se ga vpraša, kaj je vsaka oseba mislila ali čutila med srečanjem – dober način za spoznavanje procesiranja klientov. Tipična vprašanja lahko vsebujejo naslednje: 1. Kaj se vam je zgodilo v tem segmentu, kar je vodilo do spremembe ali je bilo pomembno? a. Kaj se je dogajalo znotraj vas (intrapersonalno)? b. Kaj se je zgodilo med vama (interpersonalno)? c. Kaj je vaš terapevt naredil, kar je bilo v pomoč? Kar ni bilo v pomoč? 2. Kakšna sprememba se je morebiti zgodila? 3. (sedaj se lahko vpraša specifična vprašanja, ki se nanašajo na različne specifične raziskave)

Primer uporabe • Terapevtov proces: analiza vsebine mehčanja. Pregled EFT literature ni dal zaželjene specifičnosti. Po iskanju procesnih instrumentov za družinsko terapijo, niso ugotovili nobenega zadosti senzitivnega, ki bi razlikoval med EFT intervencami. Na osnovi tega so naredili svoj EFT kodirni sistem. Poleg tega so uporabili če Slassification System for Counseling Responses – za bolj ateoretično perspektivo. Pregledali so 19 terapevtov. Ocenjevalci so bili trije – Kappa koeficienti so rangirali od 0. 83 do 0. 92. Procent strinjanja za štiri transkripte je bil 81 -92%. • Rezultati so pokazali, da so EFT intervence vsebovale pogosto ojačevanje emocionalne izkušnje in promocijo intrapsihičnega zavedanja ter spremembe v interakcijah, povezanih z navezavo, ki definirajo odnos.

Primer z začetka: M: “Ko bi le lahko govoril o svojih strahovih” je priznal mož, ko je strmel v tla. (Sprememba je trkala na vrata. ) T: Tukaj je ta strah, ki vas grabi. Ali bi mi lahko prosim pomagali razumeti ta strah. M: Moj strah je enostavno tako velik. T: Je velik. Je kot bi vas sedaj obdajal. Nekako strmite v tla in počasi zmajate z glavo. Kaj se dogaja znotraj? M: Moja ramena so težka. Nosim ta strah okoli ves čas. Želim ji povedati stvari, vendar me je strah, da te stvari niso sprejemljive zanjo – da jih bo videla kot otročje in se jim bo smejala. T: (nežno) Del vas želi deliti nekaj zelo pomembnih stvari z njo. Želite zaupati vanjo, tvegati z njo. Vendar drug del vas pa doživlja strah pred tem. Mogoče boste ponižani. Mogoče boste izpadli neumno. Ali je to nekaj takega? M: To je to. Bojim se, da bom z njene strani zavrnjen. Ta beseda “zavrnjen” zveni tako adolescentsko. Ni tako. To je veliko, res težko. Je kot da se sprehajam okrog, skrivam te stvari o sebi, ker ne vem, če bi lahko obvladal to, da bi videla te stvari o meni, in ne bi bila v redu s tem. To bi me enostavno ubilo. T: Slišim vas. Vi govorite: “Carolyn, želim da vidite ta del mene. Hrepenim, da bi ti to pokazal. Vendar se tako bojim, da se ti ne bo zdelo zadosti dobro. In to bi bilo tako boleče. To bi … me ubilo. ” M: (pokima). T: Pomagajte mi iz tega – ampak je tako, kot da vas ta strah paralizira. Vas ohranja odmaknjenega, da bi bili resnično … poznani s strani Carolyn? Ali je to premočno? M: Ne. Ni premočno. To je to. Tu sem. Nihče ne pozna tega strahu.

Primer z začetka –nadalj. : T: Prav. Torej nihče ne pozna tega strahu. Ta strah je enostavno prevelik, ali preveč gnusen, ne vem, vendar ga nihče ne pozna. To držite globoko v sebi. M: Vedno sem. Enako je bilo z mojimi starši. Nisem pokazal svojemu očetu, da me je strah. Ni šans. Če sem, bi mi rekel, da sem “mehkužnež” ali “baba”. T: Zgodaj ste se naučili, da ni bilo varno kazati ta strah. Zveni kot da če bi, bi se vas videlo kot nekako ne zadosti dobro ali nevredno, ali manj kot normalno. M: Ne bi bil res moški. Bil bi luzer. T: Uh-hmm. Prav. Torej, ko ta strah pride ob Carolyn, se v vas veliko dogaja, ja? Vsa ta zgodovina, vsi ti signali in sporočila, ki jih imate od staršev – ali vašega očeta, kot ste rekli. Moj občutek je, da je vse to tam, vam govori: “Ne deli tega z njo! Potrdila bo najslabše, če boš. Smejala se bo, ali bo videla resnično tebe in … tega sploh ne bo marala!” Ja? M: Ja. Vse to je tam. Je tako močno. T: Kot bi govorili: “Carolyn verjetno ne bo tam zame, če bom delil te stvari. Nikoli nihče ni bil. ” (Pogled na drugega). Povrh vsega pa pravite: “Zakaj bi sploh kdorkoli res želel biti tam in me sprejeti? ” Ja? Ni samo glede Carolyn; ta strah vas tudi zajame in pravi “Ti, ti, Jeff, ti nisi vreden. ” Nekaj takega? (pogled na sebe). M: Del tega je o Carolyn, res. Drug del tega pa je o meni. Strah me je, da me nihče ne bo resnično sprejel. Včasih se sprašiujem: “Kdo bi? Zakaj bi? ” T: Ok. Ali bi lahko sedaj začeli pripovedovati Carolyn o tem strahu? Veste, mislim da ona redko vidi ta del vas. Ta prestrašeni del. Ta ranljivi del. Vidi tega velikega moškega, ki ima vse pod sabo, in postane jezna in kritična. Vendar je tole res drugačno. Ali bi lahko, po svojih lastnih besedah, sedaj začeli deliti z njo ta strah?

• Verifikacija: – Na novo konstruirana miniteorija je lahko sedaj predmet bolj tradicionalnih raziskovalnih metod, kot je testiranje hipotez. Najbolj tipično – zbere se skupina dogodkov z rešitvami in dogodkov brez rešitev iz novo izbranih nizov podatkov in se jih primerja, da se določi, ali model diskriminira med uspešno in neuspešno izvedbo na stopnji statistične pomembnosti. Če statistična analiza kaže, da je komponente miniteorije v resnici diskriminirajo med izvedbami z rešitvijo in nerešitvijo, se miniteorijo vidi kot kredibilno. Področne razlage verifikacijskega procesa, s primernimi merami, so dostopne v literaturi. – Povezovanje procesa z končnim rezultatom je bistven del raziskovalnega programa analize naloge.

Zbiranje podatkov • Večina raziskovalnih metod povezanih z dogodki zahteva posnetke dejanskega srečanja (video ali avdio) – iz lastnega dela raziskovalca, prakse kolegov ali sodelovalne klinike itd. • Cilj je najti kompetentno trenirane terapevte, ki delajo konsistentno s teorijo in poiskati tiste posnetke, ki predvidoma vsebujejo dogodke, ki nas zanimajo. • Uporabno je zbrati toliko srečanj, kot je možno, in ne samo tiste, ki kaže da zajamejo “uspešne” družine (ker v kasnejših fazah analize vsebine pridejo prav tudi neuspešne).

Analiza podatkov • Izbira dobrega kodirnega sistema je velikega pomena. Če ne najdemo primernega za naš primer – lahko naredimo svojega; dobro je uporabiti tudi bolj splošnega, da se lahko primerja. V primeru novega je potrebna analiza zanesljivosti in veljavnosti. • Predlogi: SASB, The experiencing scale, Family Evaluazion Scale, IPR …

Poročanje • Journal of Marital and Family Therapy, Journal of Family Psychology, Jorunal of Clinical Psychology, Journal of Consulting and Clinical Psychology, Journal of Counseling Psychology and Psychotherapy Research … • Pomembno: analize naloge so objavljene na različnih stopnjah znotraj celotne metodologije (Johnson in dr, 2001 – izvedena racionalna analiza poškodb v navezavi v odnosih para; Bradley in Furrow, 2004 – končana empirična analiza, ki je rezultirata v miniteoriji o dogodkih mehčanja).

Končne misli • Potencial – nudi praktiku zemljevid procesa spremembe (za na steno v terapevtsko sobo) • V skladu z mišljenjem, da naj bi se CFT premaknila od abstraktnih modelov terapije k bolj konkretnemu jeziku: “če to, potem to”.